sreda, 17. oktober 2018

Srebrnjak (2100 m) - Plešivec (2008 m) in še kaj - 13.10.2018

V soboto zjutraj se trije odpravimo na dvodnevno potepanje. Zapeljemo se v Trento (odcep ceste proti Staremu Utru; tabla je na začetku). Po malici se, malce kasneje kot smo navajeni, podamo po tej stari vojaški cesti navzgor. Cesta je v dobrem stanju. V 20. ovinku skrenemo s ceste po delno zaraščeni položni vlaki, ki se kmalu spremeni v slabšo stezico, ki nas vodi proti zahodu. Kmalu prispemo na čistino. Tu naredimo pavzo, nato pa zavijemo desno navzgor po melišču. Višje krenemo levo in preplezamo nekaj krajših skokov. Večinoma po travah se vzpenjamo rahlo proti levi proti sedlu Za česnom. Malce nad njim krenemo desno in se vzpenjamo naravnost navzgor po kar strmih travah. Možnosti vzpona je več, mi izberemo grapo sredi pobočja, ki ima nekaj skokov (I-II). Višje smo spet v travah, iščemo prehode in kak možic. Vsak si išče svoj prehod, variant je res veliko. Pod vrhom nas čaka še nekaj lažjih skal, nato pa se znajdemo na vrhu Srebrnjaka (2100 m). Tu se nam odpre pogled na vse strani. Po pavzi nadaljujemo po stezi proti Trentskemu Pelcu. Sprva gremo po grebenu, nato pa se spustimo navzdol po strmem svetu (I) in se povzpnemo na vzhodni predvrh Srebrnjaka. Od tu se po travah, šodru in mestoma med rušjem spuščamo navzdol. Pot ima nekaj zahtevnih mest (I). Poseke skozi rušje in možici nas vodijo proti sedlu Ribežni, kjer se začne vzpon proti naslednjemu vrhu. Sprva po desni strani, nato pa levo proti izpostavljeni, a dovolj široki polici. Iz nje splezamo desno čez skok (I-II) in kmalu smo v lažjem svetu. Do vrha ni več daleč. Trentarski Pelc ima še lepši razgled kot njegov zahodni sosed. Res imamo kaj videti! :) Tu gori, sredi trentarske divjine stojimo in uživamo v dnevu. Kar hitro se podamo naprej po grebenu. Pomagajo nam možici. Splezamo nekaj strmih skokov navzdol (I-II), nato pa iščemo prehode. Naenkrat izgubimo možice, zato si sami iščemo prehode čez zahteven svet (oreintacija je zelo zahtevna - umikamo se bolj v desno, saj so levo strme skalne ostrice). Sestopimo po strmi grapi. Malce plezanja po skalah in travah nam tu ne uide. Nižje spet zagledamo možice, ki nas vodijo navzgor po travah in med rušjem vse do Plešivca (2008 m), kjer spet malce počivamo. Odločimo se, da bomo nadaljevali proti Ušju. Sledimo posekam skozi rušje, ki nas vodijo po kar zanimivem kraškem terenu. Teren je strm in tu pa tam malce vlažen. Povzpnemo se na naslednji vrh z možicem (nismo povsem prepričani, ali je to Ušje ali kota 1898 m - ne uspemo ugotoviti za 100 % - jaz osebno mislim, da smo bili na koti 1898 m; nismo pa našli nobene stezice proti naslednjemu vrhu), od tam pa desno strmo navzdol. Ves čas nas spremljajo poseke med rušjem - če jih ni, smo zgrešili. Nižje, ko se ruševje konča pridemo v trave, pot pa se izgublja. Malce iščemo levo in desno, beremo opis in "modrujemo" :D. Desno je večja grapa, mi pa krenemo nekoliko v levo po travnatem hrbtu v smeri gozdnatega pobočja. Nižje v gozdu zasledimo skromno stezico ter možice in obledele rumene oznake. Kako smo jih veseli! :) sledimo jim navzdol po slabi stezi. Po strmem spustu prečkamo grapo in se združimo s potjo proti Staremu Utru. Še naprej se spuščamo v dolino. Ko smo na dnu zavijemo levo in se že v mraku bližamo mostu, ki nas popelje čez Sočo. Smo "Pri Cerkvi", do avtomobila je kar nekaj ceste. Komaj iztegnemo palec pa nam že vstavi avto in šoferja popelje do avta. Ko prispe do naju z Gašperjem se naložimo v avto ter se odpeljemo čez Vršič do Koče na Gozdu, kjer prespimo. Jutri pa nas je čakala nova zanimiva dogodivščina :).

Težavnost: zelo zahtevno brezpotje, več mest plezamo I-II. Mestoma je kar izpostavljeno. Stezice se mestoma izgubljajo, malce nam pomagajo tudi možici. JV pobočje Srebrnjaka je precej strmo, isto velja za sestop z Ušja. V mokrem ture ne priporočam. Kar zanimiva in razgledna grebenska tura! :)

Hvala obema za slike, smeh, prevoz in zanimivo turo :)

Na začetku

Cesta


Tu krenemo naravnost

Desno po melišču


Malce poplezamo

Nad sedlom Za česnom


Strme trave

Gore nad Kriškimi podi, Trento in Krnico

Strmo je

Pogled nazaj

Poplezavamo


Proti vrhu






BG


Visoko nad dolino

Pod vrhom

Kloniški Pelc, Jalovec in Mojstrovke

Med BG in Pelci, zadaj Kaninske gore

Same lepote!





Proti naslednjemu vrhu




Že rumenijo



T. Pelc

"Zloglasna" polica

Od dlje

Nad prepadi.... :)

Vrh Pelca

Zahteven prag


Plešivec


Zanimiv svet


Našli smo jih! :D


četrtek, 27. september 2018

Jerebica (Cima del Lago) (2126 m) - 26.9.2018

Nekoliko kasneje kot ponavadi sva se s Hero odpeljala do parkirišča na začetku Možnice. V jutranjem hladu se nisva prav obirala, ampak sva hitro krenila po dolini navzgor. Po prb. 15 minutah prispeva do zapornice. Mimo doma v Možnici sva hitro na koncu ceste, markacije naju vodijo čez prodišče v gozd. Še nekaj vzpona, nato pa naju napis na skali usmeri desno (naprej neoznačena steza na sedlo Čez Brežič). Začne se strmejši vzpon skozi gozd. Malce višje s pomočjo varoval nekajkrat prečiva skalno stopnjo proti desni (zahtevno). Nad tem delom poti sva si vzela malo pavze. Tu pot še poteka skozi gozd, višje pa se odpira. Po strmem travnatem terenu prideva na odprto, kjer že vidiva nadaljnjo pot. Kar strmo se dvigujeva po travah in šodru, višje pa prečiva proti desni proti Jezerskemu sedlu. Tik preden ga doseževa narediva krajšo pavzo. Na križišču zavijeva desno in nadaljujeva malo gor in malo dol med skalami in rušjem. Rahlo proti levi se vzpenjava pod Gorenjim Voglom in z vzponom nadaljujeva proti Gorenjemu Krivemu robu, ki ga pot obide po severni strani. Za robom se nama odpre pogled na Jerebico, naju pa čaka neliko strmejši spust po skalah in šodru do manjšega sedelca (zahtevno). Med spustom opazujeva trop gamsov in svizca. Proti desni se vzpenjava po skalah in travah proti vrhu. Ko prispeva do grebena se nama pokaže modro- zeleno "oko"- Rabeljsko jezero, ki je tik pod nama. Tu zavijeva desno in hitro prispeva do vrha Jerebice (2126 m). Razgled je dnevu primeren - odličen :). Kakšna scena! Tik pod nama so Možnica, Rabeljsko jezero in Log pod Mangartom, naokoli pa sami vršaci. Vidiva tja do Dolomitov in Visokih Tur. Vzameva si nekaj več pavze, da se naužijeva teh lepot. Sestopala sva po isti poti. Razmišljam, da ne bi bilo slabo iti še na ostale dva vrhova, ki sta tik ob poti. Ko se povzpneva čez zahtevnejši skalnati del in prideva do najvišje točke markirane poti pod Krivim robom zavijeva levo in stezica naju v nekaj minutah pripelje na Gorenji Krivi Rob (2009 m). Hitro se vrneva nazaj na pot in se začneva spuščati. Pod Gorenjim Voglom iščem prehod proti vrhu, če le ta ne bo prezahteven. Najdem skromno stezico desno pod vrhom. Stezica naju povede v strmo travnato grapo in nato izpostavljeno v levo na bližnji vrh z možicem (zahtevno). Previdno se spustiva po isti poti in ji slediva do sedla, kjer spet malce počivava. Nadaljni spust proti Možnici je mestoma kar zoprn zaradi strmine in terena. Po eni uri sva spet v dolini in čaka naju še nekaj km ceste. Pri avtu narediva pavzo, nato pa se odpeljeva proti Bovcu, kjer se še zadnjič naužijeva silnih razgledov na okoliške gore. Sledila je še vožnja domov.

Razmere: pot je na večih mestih zahtevna, markacije so obnovljene. Vrh je odličen razglednik.

Dopoldne v  Možnici

Prodišče

Tu krenem desno


Strmo po travah

Tja daleč navzgor...

Pogled nazaj

V bližini Jezerskega sedla

Vogla desno, Krivi Rob levo

Jezersko sedlo

"Viševe" gore


Gorenji Krivi Rob

Jerebica

Malo zahtevnejši spust

Vrh

Nad Jezersko dolino

Počiva jezero v samoti... 

Kaninske gore

Krnska skupina, Boh.- Tolm. gore, Svinjakov greben in še kaj

Mangart in Jalovec

Proti Dolomitom

Log daleč tam spodaj

:D

Gasilska 

Rabeljske špice




Nad tem delom levo proti Krivem robu

Gorenji Krivi rob

Vogel

Najin pristop po strmi travnati grapi, nato levo

Snežni vrh

Del Loške Stene

Mangart iz Možnice
Bovec, za nekatere "raj" na zemlji