PrimožGrahelj's blog: Jerebica (Cima del Lago) (2126 m)

Nekoliko kasneje kot ponavadi sva se s Hero odpeljala do parkirišča na začetku Možnice. V jutranjem hladu se nisva prav obirala, ampak sva hitro krenila po dolini navzgor. Po prb. 15 minutah prispeva do zapornice. Mimo doma v Možnici sva hitro na koncu ceste, markacije naju vodijo čez prodišče v gozd. Še nekaj vzpona, nato pa naju napis na skali usmeri desno (naprej neoznačena steza na sedlo Čez Brežič). Začne se strmejši vzpon skozi gozd. Malce višje s pomočjo varoval nekajkrat prečiva skalno stopnjo proti desni (zahtevno). Nad tem delom poti sva si vzela malo pavze. Tu pot še poteka skozi gozd, višje pa se odpira. Po strmem travnatem terenu prideva na odprto, kjer že vidiva nadaljnjo pot. Kar strmo se dvigujeva po travah in šodru, višje pa prečiva proti desni proti Jezerskemu sedlu. Tik preden ga doseževa narediva krajšo pavzo. Na križišču zavijeva desno in nadaljujeva malo gor in malo dol med skalami in rušjem. Rahlo proti levi se vzpenjava pod Gorenjim Voglom in z vzponom nadaljujeva proti Gorenjemu Krivemu robu, ki ga pot obide po severni strani. Za robom se nama odpre pogled na Jerebico, naju pa čaka neliko strmejši spust po skalah in šodru do manjšega sedelca (zahtevno). Med spustom opazujeva trop gamsov in svizca. Proti desni se vzpenjava po skalah in travah proti vrhu. Ko prispeva do grebena se nama pokaže modro- zeleno "oko"- Rabeljsko jezero, ki je tik pod nama. Tu zavijeva desno in hitro prispeva do vrha Jerebice (2126 m). Razgled je dnevu primeren - odličen :). Kakšna scena! Tik pod nama so Možnica, Rabeljsko jezero in Log pod Mangartom, naokoli pa sami vršaci. Vidiva tja do Dolomitov in Visokih Tur. Vzameva si nekaj več pavze, da se naužijeva teh lepot. Sestopala sva po isti poti. Razmišljam, da ne bi bilo slabo iti še na ostale dva vrhova, ki sta tik ob poti. Ko se povzpneva čez zahtevnejši skalnati del in prideva do najvišje točke markirane poti pod Krivim robom zavijeva levo in stezica naju v nekaj minutah pripelje na Gorenji Krivi Rob (2009 m). Hitro se vrneva nazaj na pot in se začneva spuščati. Pod Gorenjim Voglom iščem prehod proti vrhu, če le ta ne bo prezahteven. Najdem skromno stezico desno pod vrhom. Stezica naju povede v strmo travnato grapo in nato izpostavljeno v levo na bližnji vrh z možicem (zahtevno). Previdno se spustiva po isti poti in ji slediva do sedla, kjer spet malce počivava. Nadaljni spust proti Možnici je mestoma kar zoprn zaradi strmine in terena. Po eni uri sva spet v dolini in čaka naju še nekaj km ceste. Pri avtu narediva pavzo, nato pa se odpeljeva proti Bovcu, kjer se še zadnjič naužijeva silnih razgledov na okoliške gore. Sledila je še vožnja domov.

Razmere: pot je na večih mestih zahtevna, markacije so obnovljene. Vrh je odličen razglednik.