petek, 27. oktober 2017

Skutnik/ Monte Guarda (1721 m) in greben do sedla Krnica - 26.10.2017

V četrtek se s Simonom zjutraj odpeljeva skoraj do sedla Krnica, kjer skrijeva kolesi. Vrneva se nazaj do Žage, ki je najino izhodišče. Po malici se podava navzgor po markirani poti v smeri planine Baban. Po prb. 15 minutah sva na razpotju, kjer greva naravnost (desno pl. Baban) po nemarkirani stezi, ki preči pobočje. Doseževa sonce in hitro nama je zelo toplo. Kmalu doseževa Hlevišče, kjer se pasejo koze. Nad hiško nadaljujeva še nekaj metrov po travniku. Na mestu, kjer boljša steza krene v gozd in se rahlo spušča midva zavijeva rahlo desno po shojenih travah navzgor. Položna pot naju kmalu pripelje do zgornjega slapu Globoškega potoka. Tu je res prijetno. Še naprej slediva stezici po zanimivih prehodnih čez t.i. kokošjo lestev. Stezica se še malo vzpenja, potem pa se rahlo spušča. Še malo naprej se nama ostro z leve priključi pot mimo spodnjih slapov Globoškega potoka. Nedaleč naprej je naslednje razpotje, kjer zavijeva rahlo desno in začneva z vzponom po dobro sledljivi mulatjeri. Sprva je le ta položna, višje pa bolj strma. Vije se v ključih navzgor. Tu in tam nam pomaga kak možic. Na višini prb. 1000 m se v ovinku odcepi steza, mi sledimo mulatjeri. Ob poti je nekaj podrtih dreves, večjih težav ni. Ko prideva do Osredka kreneva s poti na rob do ostanka hiške in narediva pavzo. Zatem se vrneva na mulatjero, ki je mestoma bolj zaraščena. Hitro je naslednje razpotje, kjer zavijeva levo. Kjer pot poteka izven gozda je mulatjera zaraščena. Daleč pod nama je dolina Učje, nad njo pa cesta. Zelo prijetna pot se še malo vzpenja v ključih in naju po dobrih 20 minutah pripelje nad gozdno mejo na travnati hrbet. Pred nama se kaže Skutnik. Narediva pavzo, nato pa nadaljujeva po mulatjeri nekaj 10 metrov v smeri Skutnika do razpotja, kjer zavijeva rahlo desno na travnato mulatjero, ki se vije navzgor. Višje na grebenu greva malo po svoje proti vrhu. Pot gre večinoma ob grebenu. Tik pod vrhom so ostanki iz Prve Svetovne vojne. Še preden pridem na vrh slišim Simona, ki kar vriska od navdušenja. Ja, res je lepo na Skutniku (1721 m). Vidiva tako morje kot tudi Dolomite in vse vmes. Narediva daljšo pavzo za počitek, malico in uživanje. Fino je gledati vse te gore in se spominjati, kako je bilo, ko sem bil gor ali pa razmišljati, kdaj jih bom obiskal. Na najino presenečenje nisva sama, pridejo še trije Italijani. Prišel je čas odhoda. Od tu že vidiva, kaj naju še čaka.Nadaljujeva po grebenu po markirani stezi v smeri sedla Krnice. Pot gre večinoma tik pod grebenom na desni in obide vrhove, midva pa se odločiva, da bova skočila na te vrhove. Prvi je Vrh Planje, malo za njim se z leve priključi pot z Učje. V nadaljevanju spet kreneva s poti in hitro doseževa vrh Banera, malo naprej pa narediva isto še za vrh Vratca. Do tu je pot večinoma položna, od tu pa sledi strmejši spust po drsečem listju. Skozi prijeten gozd prideva do sedla Predolina, kjer je razpotje. Slediva poti 731 pod vrhovoma Kila in Stregunov Kolk, pot ju obide po južni strani. Pod slednjim je spet nekaj več vzpona. Ves čas opazujem gore v okolici: Muzce, Karnjice (Zuc Dal Bor in okolica), najbolj pa me "draži" Rezijanka (Ta Visoka Rosojanska pot oz. Alta Via Resiana), ki se bohoti na oni strani Rezije. Kako si želim, da bi stal tam! :D. Pot se položi in skočiva še na Nizki vrh. Kratka pavza, nato pa spust do ostankov planine Nizki vrh, kjer je razpotje. Za celoten greben sva potrebovala slabi 2 uri in pol. Nadaljujeva levo in se dokaj strmo spuščava dobrih 20 minut po poti vse do ceste, kjer med drevesi zagledava kolesi, ki sva ju zjutraj pustila. Po pavzi sledi uživaški spust po ozki asfaltni cesti skozi vas Učja do meje (9,5 km). Od veselja kar vriskava, tako je fino. Tu se začne 2 km vzpon do vrha klanca, od tam pa še 5,5 km spusta do Žage. Opazujeva gore, ki se bleščijo v popoldanskem soncu. Hitro sva pri avtu. Pripraviva se za odhod domov.

Razmere: do vrha Skutnika nas vodi nemarkirana, a dobro sledljiva mulatjera. Zaradi večih križišč na poti je pametno imeti zemljevid. Pot po grebenu je markirana, prijetna in zelo razgledna, a ne prav kratka. Treba je računati, da začnemo drugje, kot pa končamo to turo. Krasna tura, vredna obiska :).

Hvala Simon za družbo in smešne scene na tej turi :).

Tja gori jo mahava


Proti Hleviščem

Hlevišče



Ob poti

Krasen ambient ob slapu

"Kokošja lestev"

Super mulatjera

Možic, zadaj pravi mož :D

Ob poti

Babi in Babanjska Skednja



Skutnik







Proti dolini

Skutnik



Karnijci

Pogled na greben, ki naju je čakal

Pl. Kot

Midva na vrhu

Od navdušenja je premikal Triglav



Po grebenu








Pogled nazaj na prehojeno pot

Rezijanka





Rezija

Pri planini Nizki vrh

Spust





Čisti užitki :D





Gore žarijo v večernem soncu

Veliki Babanjski Skedenj

četrtek, 19. oktober 2017

Veliki Šmohor (1939 m) - Vrh nad Peski (2176 m) - 18.10.2017

Sredo smo si rezervirali za v hribe.
Trije se zjutraj zapeljemo do parkirišča pred planino Polog. Po zajtrku se podamo po cesti navzgor, sprva še v temi. Cesta postaja vse slabša, mi pa prispemo do izvira Tolminke, od tam pa sledimo markacijam v smeri Krna in Prehodcev. Hodimo po ali pa ob strugi. Nekaj nad 1000 mnm se odcepi pot do planine Lašca, mi pa sledimo markirani poti, ki kmalu zavije desno v gozd. Lepa steza se vije v ključih navzgor. Višje se svet odpre, mi pa kmalu dosežemo Prehodce, kjer naredimo krajšo pavzo. Sledil je spust proti Krnskemu jezeru, a le do mesta, kjer se levo odcepi markirana pot na Veliki Šmohor. Ob tem spustu smo šli skozi kotanjo, v kateri je bilo zelo mrzlo (slana). Začnemo z vzponom med rušjem. Sprva strma, višje pa nekoliko položnejša pot se lepo vije navzgor. Odpirajo se nam vse lepši pogledi. Spet smo na soncu in že blizu grebena. Ko pridemo nanj zavijemo desno in hitro dosežemo Veliki Šmohor (1939 m). Sončno vreme in dobra vidljivost nam pričarata krasen razgled, ki nas je spremljal cel dan. Od tu naprej ne bomo imeli več markacij. Po kratki pavzi nadaljujemo po lahko prehodnem pobočju proti Vrhu nad Peski, ki smo ga že videli. Tu in tam sledimo kakšni skromni stezici. Sami si izbiramo prehode, malo levo in malo desno. Svet ni težaven, ves čas se gibljemo v območju grebena. Malo gor in malo dol se vije teren, ob poti pa spremljamo ostanke iz Prve Svetovne vojne. Kratek strm vzpon nas pripelje do Malega Šmohorja (1944 m), pod njim je pavza za malico. Od tu naprej iščemo prehod naprej skozi pas rušja in po strmejših travah na sedelce (obvoz možen tudi pod vrhom), kjer se začne peščeni vzpon proti Vrhu nad Peski. Gremo naravnost navzgor do police in po njej desno (možic) v lažji svet. Tudi naprej nam pomagajo možici. Šodrast svet nas vodi dokaj strmo navzgor. Piha dokaj hladen veter. Kmalu smo na koti 2110 m (Veliki Peski). Po krajšem spustu sledi še vzpon do grebena in nato desno po njem do Vrha nad Peski (2176 m). Z juga se podijo meglice, ki pa nam bistveno ne kvarijo razgleda, ta je fenomenalen. Piha dokaj hladen veter, ne ustavljamo se prav dolgo, pa tudi čas nas malo preganja. Spustimo se po sledeh predhodnikov do markirane poti proti Piramidi na Peskih. Vmes spet opazujemo ostanke velike morije. Pri piramidi naredimo krajši postanek, nato pa se začnemo spuščati po nemarkirani stezi proti planini Lašca. Po slabe pol ure se združimo s potjo na Rdeči rob. Lepa mulatjera nas vodi navzdol po travah. Skozi pas gozda smo kaj kmalu na omenjeni planini, ki je na izredno lepem kraju. Sledi še zadnji postanek za malico, nato pa sestop po direktni poti proti izhodišču. Začetek te poti je pri wc-ju. Sprva preči proti desni, nato pa se začne dokaj strmo spuščati. Do podora je pot dobro vidna in lepo sledljiva, vodi nas skozi bukov gozd. Pri podoru smo iskali prehod, našli smo ga prb. 50 metrov nižje. Do tam smo šli po grapi. Možic nas povede desno, sprva rahlo navzgor, nato pa se pot obrne navzdol. Možicev je kar precej, nižje pa smo imeli nekaj več težav, malo smo se tudi iskali. Ko smo spet našli pot težav ni bilo več. Na cesto smo prišli cca. 150 metrov nad planino Polog v desnem ovinku pri javorju na levi strani ceste (gledano navzgor proti zatrepu doline). Do avta ni bilo več daleč. Sledila je še vožnja domov.

Razmere: pot tehnično ni zahtevna, je pa kar naporna, saj smo naredili več kot 2000 višinskih metrov. Hodimo tako po markiranih, kot tudi nemarkiranih poteh in delno po brezpotju. Na več delih nam pomagajo možici. V lepem vremenu ne bi smeli imeti težav z orientacijo. Vsepovsod je polno ostankov iz Prve Svetovne vojne. To so lepi in osamljeni konci, priporočam za obisk :)

Hvala obema za slike in dobro družbo :)


Proti Prehodcem

Pogled nazaj

Tam gor gremo

Fina pot

Lepo je tu



Na oni strani - proti Rdečemu Robu



Tik pod Prehodci

Macesni

Pot proti Šmohorju

Ob poti



Proti jugu malo meglic in oblakov

Le kaj gleda Gašper?

Panorama iz Velikega Šmohorja





Lemež, nedavno osvojen 
Daleč pod nami





Naša smer











Kota 2110 m (Veliki Peski)

Greben pod Vrhom nad Peski





Krn 









Piramida na Peskih



Del Spodnje Bohinjskih gora nad Tolminko





Planina Lašca





Grapa