četrtek, 27. september 2018

Jerebica (Cima del Lago) (2126 m) - 26.9.2018

Nekoliko kasneje kot ponavadi sva se s Hero odpeljala do parkirišča na začetku Možnice. V jutranjem hladu se nisva prav obirala, ampak sva hitro krenila po dolini navzgor. Po prb. 15 minutah prispeva do zapornice. Mimo doma v Možnici sva hitro na koncu ceste, markacije naju vodijo čez prodišče v gozd. Še nekaj vzpona, nato pa naju napis na skali usmeri desno (naprej neoznačena steza na sedlo Čez Brežič). Začne se strmejši vzpon skozi gozd. Malce višje s pomočjo varoval nekajkrat prečiva skalno stopnjo proti desni (zahtevno). Nad tem delom poti sva si vzela malo pavze. Tu pot še poteka skozi gozd, višje pa se odpira. Po strmem travnatem terenu prideva na odprto, kjer že vidiva nadaljnjo pot. Kar strmo se dvigujeva po travah in šodru, višje pa prečiva proti desni proti Jezerskemu sedlu. Tik preden ga doseževa narediva krajšo pavzo. Na križišču zavijeva desno in nadaljujeva malo gor in malo dol med skalami in rušjem. Rahlo proti levi se vzpenjava pod Gorenjim Voglom in z vzponom nadaljujeva proti Gorenjemu Krivemu robu, ki ga pot obide po severni strani. Za robom se nama odpre pogled na Jerebico, naju pa čaka neliko strmejši spust po skalah in šodru do manjšega sedelca (zahtevno). Med spustom opazujeva trop gamsov in svizca. Proti desni se vzpenjava po skalah in travah proti vrhu. Ko prispeva do grebena se nama pokaže modro- zeleno "oko"- Rabeljsko jezero, ki je tik pod nama. Tu zavijeva desno in hitro prispeva do vrha Jerebice (2126 m). Razgled je dnevu primeren - odličen :). Kakšna scena! Tik pod nama so Možnica, Rabeljsko jezero in Log pod Mangartom, naokoli pa sami vršaci. Vidiva tja do Dolomitov in Visokih Tur. Vzameva si nekaj več pavze, da se naužijeva teh lepot. Sestopala sva po isti poti. Razmišljam, da ne bi bilo slabo iti še na ostale dva vrhova, ki sta tik ob poti. Ko se povzpneva čez zahtevnejši skalnati del in prideva do najvišje točke markirane poti pod Krivim robom zavijeva levo in stezica naju v nekaj minutah pripelje na Gorenji Krivi Rob (2009 m). Hitro se vrneva nazaj na pot in se začneva spuščati. Pod Gorenjim Voglom iščem prehod proti vrhu, če le ta ne bo prezahteven. Najdem skromno stezico desno pod vrhom. Stezica naju povede v strmo travnato grapo in nato izpostavljeno v levo na bližnji vrh z možicem (zahtevno). Previdno se spustiva po isti poti in ji slediva do sedla, kjer spet malce počivava. Nadaljni spust proti Možnici je mestoma kar zoprn zaradi strmine in terena. Po eni uri sva spet v dolini in čaka naju še nekaj km ceste. Pri avtu narediva pavzo, nato pa se odpeljeva proti Bovcu, kjer se še zadnjič naužijeva silnih razgledov na okoliške gore. Sledila je še vožnja domov.

Razmere: pot je na večih mestih zahtevna, markacije so obnovljene. Vrh je odličen razglednik.

Dopoldne v  Možnici

Prodišče

Tu krenem desno


Strmo po travah

Tja daleč navzgor...

Pogled nazaj

V bližini Jezerskega sedla

Vogla desno, Krivi Rob levo

Jezersko sedlo

"Viševe" gore


Gorenji Krivi Rob

Jerebica

Malo zahtevnejši spust

Vrh

Nad Jezersko dolino

Počiva jezero v samoti... 

Kaninske gore

Krnska skupina, Boh.- Tolm. gore, Svinjakov greben in še kaj

Mangart in Jalovec

Proti Dolomitom

Log daleč tam spodaj

:D

Gasilska 

Rabeljske špice




Nad tem delom levo proti Krivem robu

Gorenji Krivi rob

Vogel

Najin pristop po strmi travnati grapi, nato levo

Snežni vrh

Del Loške Stene

Mangart iz Možnice
Bovec, za nekatere "raj" na zemlji 

sobota, 15. september 2018

Prečenje večine Bohinjsko- Tolminskega grebena - 12.9. do 14.9.2018

V sredo po kosilu se odpravim z avtobusom do Mosta na Soči, od tam pa z vlakom do Bohinjske Bistrice. V popoldanski pripeki se odpravim čez travnike v smeri Črne Prsti. Višje hodim po kolovozih in stezah, sprva je nekoliko slabše označeno, višje pa je bolje. Odločim se za vzpon mimo Orožnove koče. Pot poteka po gozdu, kjer je prav prijetno. Mestoma strma pot me pripelje do prej omenjene koče, ki jo obidem in nadaljujem proti vrhu Črne Prsti. Do tja me čaka še ura vzpona. Najprej sledi nekaj okrepčila, nato pa gledanje sončnega zahoda. Zvečer sem se pogovajal z dvema planincema in oskrbnikoma koče, ki sta zelo prijetna. Priporočam obisk. Sledilo je še spanje.

Pogled z vlaka

Pogled v višave...





Bohinjska Bistrica

Orožnova koča

Porezen

Koča na Črni Prsti

Na vrhu; pogled proti KSA

Sonce zahaja....
V četrtek sem se ob 6:00 zjutraj podal na dolgo pot. Moj cilj je bil prehoditi celoten greben do Bogatinskega sedla, in sicer čez vse vrhove, ki so nad potjo. Malo sem se bal vlage, a je veter očitno naredil svoje. Sprva je pot malce zahtevna, potem pa je lažje. Na vrhu Četrt opazujem sončni vzhod. Ob gledanju teh lepot sem začutil velik dotok pozitivne energije. V nadaljevanju "skočim" v desno na Konjski in Poljanski vrh, malo kasneje pa levo na Matajurski vrh. Prečim pod Velikim Raskovcem, nato pa grem še na njegov vrh. Pod njim se vstavim in pojem zajtrk. Nadaljujem čez Novi vrh do Rodice (mestoma zahtevno). Po kratki pavzi se spustim in čez vrh Lepa Suha dosežem sedlo Čez Suho. Malo pavze, nato pa vzpon na Šijo in nadaljevanje na bližnji Vrh Dlani. Sonce kar lepo greje, jaz pa nadaljujem po poti proti Voglu, ki je na nekaj mestih bolj zahtevna, a večjih težav nisem imel. Na Voglu naredim pavzo, nato pa obiščem še bližnji vrh Krnic, s katerega se spustim v smeri Komne, a le do mesta, kjer zavijem levo na prelaz Globoko. Tu nadaljujem desno in hitro sem na Vrhu Planje. Kmalu za njim steza zavije na severno stran po ozki polički in kratkem grebenčku (zahtevno in izpostavljeno). Nadaljevanje je lažje. Večinoma po travah in ob rdečih črtah prečim Rušnati vrh in Mejo. Sledi spust, nato pa po travnato- skalnatem terenu do Vrha nad Škrbino. Spet nekaj pavze, nato pa zahteven spust do Škrbine. Malo grem v smeri Kuka, nato pa krenem desno do vrha Konte (zahtevno). Vrnem se nazaj do markirane poti in prečim naprej pod Podrto goro. Krenem proti njenemu zahodnem grebenu. Od tu do vrha je krušljivo, izpostavljeno in kar zahtevno (I-II). Res je podrta ta gora. Mimogrede obiščem še sosednji Mali vrh, nato pa strmo sestopim do markirane poti, ki me pripelje na Zeleni vrh. Nekaj minut pavze, nato pa že hodim proti meglenemu Tolminskemu Kuku, ki je najvišja točka dneva. Hitro nadaljujem po strmem in zahtevnem skalnatem pobočju navzdol do sedla Planja, od tam pa čez Vrh Planje, Kser in Vrh Škrli proti Mahavščku. Noge so že težke, zato hodim počasi. Po kratki pavzi nadaljujem še na zadnji vrh, to je Mali Bogatin. Ko pridem na vrh kar zavriskam, tako sem vesel :). Pavza, nato pa sestop na Bogatinsko sedlo, kjer zavijem levo do Koče pri Krnskem jezeru. Najprej hidracija, nato pa večerja in pogovor, najprej z prijetnim oskrbnikom, v sobi pa še z nemko, s katero sva spala na skupnih ležiščih. Brez težav sem kmalu zaspal. 

Še v temi


:)


Triglavska skupina

Na celotnem grebenu sem jih srečal kar veliko


Na Matajurskem vrhu. Desno Raskovec, levo Novi vrh in Rodica


Na Rodici

Pogled nazaj na prehojen greben


Proti Voglu



Pogled naprej

Pl. Razor in Tolminske Ravne



Pogled naprej po grebenu proti Vrhu nad Škrbino

Ozek in zahteven prehod



Kar zahtevno

Na Vrhu nad Škrbino 


Jeklenice proti Škrbini

Podrto na Podrto goro

Na Podrti gori

Pogled nazaj

Tolminski Kuk

Naporen in zahteven sestop

Pogled nazaj s sedla Planja

Greben proti Kseru in Vrhu Škrli

Zadnji vrh - Mali Bogatin

Proti Krnskim jezerom

Koča, zadaj V. Baba
V petek se ob jutranjem hladu odpravim v smeri Krna. Najbolj me očara jutranji pogled na Krnsko jezero in gore nad njim. Višje, na višini cca. 1840 m zavijem levo na dobro stezo (desno Krn), ki me pripelje na Prag, kjer imam pavzo in malico. Ob poti skočim še na Srednji vrh, nato pa se spustim proti Lužnici in naprej po vlažni in zoprni poti proti Kuhinji. Na razpotju grem naravnost v smeri Pl. Sleme, od tam pa po cesti do Pl. Pretovč. Sledi vroč vzpon na Mrzli vrh (dobro se sliši hehe :)). Tu naredim malce pavze, nato pa sestop v smeri Tolmina. Sprva po grebenu, nižje pa po prijetni poti in cesti, ki me pripelje v Zatolmin. Do avtobusne postaje v Tolminu ni več daleč. Sledi še vožnja domov. 

Težavnost: turi v sredo in petek nista bili pretirano zahtevni. 
Prečenje grebena pa ima kar nekaj zahtevnih mest (Podrta gora, vrh Konte, spust z Vrha nad Škrbino, greben za sedlom Globoko, pod Voglom, mesta med Črno Prstjo in Rodico). Hodil sem tako po markiranih poteh kot po nemarkiranih stezicah. Tura je zelo dolga in naporna (višinska razlika kljub grebenskemu prečenju čez 2000 m).
Zanimivo doživejte. Toliko vrhov v enem dnevu res redko kje narediš :). Je pa to tudi dober trening za fizično in psihično pripravljenost. V mokrem ali vročini turo odsvetujem. Še se vrnem :).

Hvala vsem prijetnim ljudem, ki sem jih srečal ob poti in s katerimi sem delil prijetna doživetja :)

Jutro ob Krnskem jezeru

Krn

Prijatelj na grebenu

Tu krenem levo

Batognica

Proti sedlu Prag


Srednji vrh


Lužnica

Pl. Sleme

Mrzli vrh

Blizu cilja