torek, 26. februar 2019

Mahavšček (2008 m) - 24.2.2019

V nedeljo zjutraj smo se štirje "mušketirji" zapeljali do rampe pred pl. Polog. Po zajtrku smo se v jutranjem hladu odpravili po cesti navzgor. Gore so že žarele v soncu. Po prb. 20 minutah zavijemo desno v smeri pl. na Prodih. Spustimo se do reke in jo prečkamo s pomočjo zanimivega transportnega sredstva (nekakšna ročna žičnica). Nadaljujemo po stezici, ki nas pripelje do omenjene planine. Po kratki pavzi nadaljujemo naravnost mimo planine (desno Čadrg, levo izvir Tolminke) po stezi, ki kmalu preči prodišče in se začne strmeje vzpenjati. Za robom se nam odpre malce zahtevnejši prehod čez podrto grapo (odtrgana jeklenica) in čez skale v gozd, kjer sledimo stezici. Po kratki pavzi nadaljujemo v vzponom  po stezici, ki nas vodi proti levi. Začnejo se pojavljati prve krpe trdega snega. Teren se začne odpirati in dvigujemo se proti pl. Dobrenjščica. Tik pod njo se združimo z običajno potjo, ki pripelje od izvira Tolminke (naša sestopna pot). Na planini se zasidramo na klopici in tam opravimo malo daljšo pavzo ob božanju sončnih žarkov. Ni nam hudega :). Nadenemo si zimsko opremo in se odpravimo po markirani poti proti Prehodcem. Snega ni veliko, a je bil trd. Po prb. 15 minutah smo na mestu, kjer plazovina preči pot in kjer se nam odpre ozek koridor ruševja; tam zavijemo desno in se vzpenjamo skozi ta koridor. Plazovina je večinoma trda. Višje zavijemo malce v desno in se vzpenjamo po dolgi flanki, ki pripelje do grebena. Odločimo se, da ne bomo sledili "glavni" flanki do grebena, zato zavijemo malce v levo. Vsak od nas si izbere poljubno grapico/ pobočje za vzpon, vse variante pripeljejo na greben. Dani gre bolj levo, Miro višje malce v desno, midva pa čez kratek skok in bolj strmo do grebena, vmes je nekaj skal (kratko in bolj strmo; nekje do 45 stopinj). Na tem delu poti je bil sneg že odjužen, ko pa pridemo na greben pa je trd ali pa mehak (kjer je napihan), odvisno od tega, kje hodimo. V dobrih 20 minutah smo na vrhu Mahavščka (2008 m), kjer je lep razgled, piha pa tudi ne prav zelo. Sledi nekaj oddiha, veliko razgledovanja in še več uživanja v kulisi, ki nas spremlja :). Počasi začnemo s sestopom. Sestopimo do vrha "glavne" flanke, nato zavijemo desno po njej. Prvih nekaj metrov je malo bolj strmih (cca. 35 stopinj), nato pa se malce položi. Ker je sneg delno odjužen se da lepo dričati po njem. Nižje smo spet na plazovini, ki nas pripelje do poti, ki ji sledimo levo do pl. Dobrenjščica. Po pavzi začnemo s sestopom proti izviru Tolminke. Sprva je na poti še nekaj trdega snega, nižje pa je bolje. Pot lepo vijuga sem ter tja. Nižje je že prava pomlad. Ko smo spodaj se spustimo preko mostu in čez trave mimo izvira. Sledil je še sestop po cesti do izhodišča. Za nekaj časa smo pomahali Mahavščku v slovo, a se še vrnemo :).

Razmere in težavnost: snežne razmere so bile večinoma dobre, popoldne se je sneg prediral. Vzpon po flanki ni preveč zahteven, če pa gremo malce po svoje pa je zahtevnejše in bolj strmo. Snega je malo. Zaradi otoplitve so zdaj razmere verjetno bolj "mokre", kot so bile za vikend.

Hvala vsem udeležencem ture za to dogodivščino :)

Jutranji pogled na Mahavšček z okolico

Slemenske peči

Prehod čez reko

Prehodci v daljavi...






Šodrasto prečenje





Pod planino


Dobrenjščica


Po plazovini navzgor




Bližamo se grebenu


Strm odsek


Mahavšček




Na vrhu



Nebo ni ravno čisto

Moč vetra


Flanka
Naše smeri vzpona in sestopa. Možnosti je veliko


Pomlad prihaja...

Življenjska moč...

Posledice podora

torek, 19. februar 2019

Slemenova špica (1909 m) in pohajanje okrog Vršiča - 17.2.2019

Po pestri soboti je bila tudi nedelja rezervirana za v hribe. Trije se ne prezgodaj zjutraj odpeljemo proti Vršiču. Nismo pričakovali, da je cesta splužena, a zgodilo se je prav to. Tako smo nekoliko spremenili plane in se zapeljali do parkirišča pod vrhom Šupca. Do vrha nas je ločilo nekaj 10 korakov in na razgledni ploščadi je bil zajtrk na soncu z razgledom na gore nad Trento, potem pa smo se odpravili proti Vršiču. Kmalu na začetku smo šli skozi predor na desni, nato pa po cesti, ki je bila mestoma precej poledenela. Na prelazu nas pričaka toplo sonce in razgledi. Krenemo levo proti Slemenovi špici. Že prehod s ceste nad splužen "zid" ob njej je bil kar zanimiv podvig. Tu ni bilo nobenih stopinj, zato smo si sami zgazili. Bilo je zanimivo (beri naporno), a se nismo dali. Kar dobro sem se namučil, ko smo vendarle prispeli do shojene steze, ki se je vila naprej proti Vratcem. Na oni strani sva si z Gašperjem nadela krplje, Anka pa je hodila po gazi. Hoja gori in doli čez množico hribčkov in dolinic je bila zame pravi užitek :). Končno sem spet krpljal. Sneg je bil dokaj suh. Kar nekaj časa hodimo po takem svetu vse do zadnjega vzpona, kjer gredo stopinje za peš desno, midva s krpljami pa slediva smeri smučarjev bolj v levo. Višje se spet srečamo, med macesni pa se nam smehlja "kristal" Jalovec. Zadnje pobočje je bolj odjuženo, a brez težav dosežemo Slemenovo špico (1909 m), kjer se nam odpre čudovit pogled na okolico. Na vrhu smo kar nekaj časa, nato pa se spustimo brez krpelj nazaj po isti poti proti Vršiču. Tu in tam ušpičimo kako norčijo v snegu, skratka uživamo :). Nad prelazom zapustimo gaz in gremo po svoje proti cesti. Tu in tam smo do pasu v snegu, pa nič zato. Prečkamo cesto in nadaljujemo po vse strmejšem zahodnem do severo- zahodnem pobočju proti vrhu Vršiča (1737 m). Naravnost je najbolj strmo (manjša grapa), zato krenemo proti desni na greben (razmere ok, nekje do 40 stopinj) in po njem na vrh. Po kratki pavzi se odpravimo do roba in nato proti desni v smeri Poštarskega doma. Mimo njega se vzpnemo na bližnji hribček z razgledno ploščad, od tam pa sestopimo po bližnjici na cesto, ki nas hitro pripelje nazaj nad prelaz. Nekajkrat sekamo sledeče si ovinke, nato pa nam preostane še prb. 20 minut hoje po odmrznjeni cesti. Na Šupci naredimo še kratko pavzo, nato pa se veseli in zadovoljni odpeljemo proti domu.

Razmere: tura ni bila pretirano zahtevna. Pozor na bolj strme odseke. Pod Slemenovo špico, kjer je senca je bil sneg precej suh in se je prediral za dober čevelj, kjer pa je sonce, pa se je hitro ojužil. Poti so solidno shojene.

Hvala obema za prevoz, slike, družbo, smešne vložke in zanimivo dogodivščino :)

Razgled s Šupce

Skozi tunel

Prisojnik




Utiramo si pot

Končno prispemo do gazi

Lepo je bilo










Kukuc :)





Malo igranja s fotoaparatom

Krasen dan smo imeli







Razgled daleč proti severu


Pišnica daleč spodaj



Bela "goba"

Spet na prelazu




Proti vrhu Vršiča



Poštarski dom



Dan se poslavlja, lunca pa začenja svoj potep