PrimožGrahelj's blog: marec 2024

Začel sem na parkirišču nad vasjo Zgornje Poljčane. Takoj na začetku sem zavil levo po neoznačeni, a dobro vidni stezi, ki hitro prečka cesto in se nadaljuje naprej navzgor skozi gozd. Pot je kar strma in se levo desno vzpenja po pobočju. Višje pridem do prečne poti, ki pa jo le prečim in nadaljujem rahlo proti levi do grebena, kjer steza zavije desno in se še naprej vzpenja vse do gozdne ceste blizu ograjenega vojaškega območja. Do razglednega stopla na vrhu Boča (978 m) me loči še 5 minut hoje. Sestopim po Senčni poti na drugo stran. Podrta drevesa na poti naredijo vse skupaj bolj zanimivo 😂 (beri neprijetno), ampak se da. Spustim se mimo Doma na Boču in zavijem levo do rastišča velikonočnice, ki je trenutno v razcvetu 😍 joj, kako lepo je bilo tole videti. Čudovita narava, kaj drugega reči ob tem? 😀 Ljudi je tu seveda veliko in kar v koloni smo stali in čakali, da smo prišli do najbolje pozicije za slikanje 😎 Ko sem se jih nagledal sem sestopil proti izhodišču po poti čez Babo. Da ne bi bilo prehitro konec pohodniških užitkov sem se zapeljal do Slovenjskih Konjic, od tam pa sem se odpravil po markirani poti v smeri Skale. Izbral sem strmo pot in ja, res je kar strma 😁 ob toplem soncu je bil občutek že povsem spomladanski in ja, prav prijetno je bilo 😀. Pod vrhom zavijem levo in se povzpnem do plezalne poti, ki je kratka, a jo ni za podcenjevati. Strmo se dvigam navzgor ob jeklenici in številnih skobah. V nekaj minutah sem na vrhu Skale (777 m), kjer pa je bilo vse polno, tako da sem kar nadaljeval levo v smeri Kartuzije. Ko stopim na cesto zavijem desno, kaj kmalu pa spet levo po skromni stezici med čemažem proti Tolstemu vrhu (870 m). Spustim se na drugo stran in kmalu dosežem kolovoz, ki se za robom konča oz. se nadaljuje kot prijetna stezica, ki se spušča v zahodni smeri. Prijetno je, vmes pa ob momentih tihote objamem še jelko ob poti 😀. Čez Vrh (727 m) kmalu dosežem cesto Pri treh Križih. Nadaljujem v isti smeri do križišča poti. Levo in desno gresta markirani poti na Stolpnik, jaz pa (itak ane haha 😂) nadaljujem naravnost po nemarkirani vlaki, ki se vzpenja. Oprezam za stezico in ko jo najdem me zvabi v svoj objem 😎. Zavijem desno in se vzpenjam po sledeh predhodnikov (ali pa živali?) navzgor vse do Plešivca (873 m). Sledim stezici po grebenu malo dol in malce gor vse do naslednjega vrha, to je Jelenov vrh (924 m). Strmo se spustim po stezi do "glavne" steze, jo prečim ter nadaljujem do bližnje preže in naprej po stezici, ki me v 5 minutah pripelje na Ribežljev vrh (879 m). Sestopim v desno in kaj kmalu sem na markirani poti, ki me pripelje do Grofovega štanta. Vzpnem se še na Stolpnik (1012 m), ki je najvišja točka Konjiške gore. Na vrhu stoji razgledni stolp in dve manjši leseni hiški, kot nekakšna bivaka. Sestopim po isti poti do Grofovega štanta, od tam pa v smeri Slovenjskih Konjic, sprva po cesti, nato pa po markirani poti. Nižje zavijem desno in se povzpnem še do bližnjega gradu Konjice, ki si ga ogledam. Sestopim nazaj do izhodišča. Lepa hribovska nedelja je bila za mano 😀.

Razmere: razen kratkega plezalnega dela na Skalo, ki je strm in zahteven, je bila tura nezahtevna. Na markiranih poteh ni bilo posebnosti, za nemarkirane odseke in hribe pa je dobro imeti zemljevid oz. nekoga, ki pozna. Trenutno velikonočnica še cveti (oz. del rastlin), a prav dolgo ne bodo več.