V jasnem in mrzlem jutru se zapeljemo do kraja Tablja/ Pontebba, od tam pa se odpravimo po cesti ob železnici do začetka poti 521 (Sentiero Rio degli Uccelli). Vodi nas nekoliko proti desni. Nekaj časa se vzpenjamo po lepi in razgledni potki. Ko prispemo do prvih jeklenic vemo, da nas čaka bolj zanimiv del poti. Ozka in večkrat precej izpostavljena stezica preči visoko nad ptičjim potokom. Menjavajo se vzponi in spusti, večkrat so nam v pomoč jeklenice. Globina pod nogami je velika, zato smo zelo previdni. Več prehodov je prav zoprnih. Krasna divjina! :) Po pavzi nadaljujemo po tej stezi, ki še nekaj časa preči nad potokom, nakar se začne počasi spuščati proti strugi. Tu nas čaka spust po lestvi, ki ji sledi še nekaj zanimivih prehodov in že smo pred naslednjo misijo, to je prečenje potoka. Na naše presenečenje skale odlično držijo in ne drsijo, zato nimamo težav. Po desni strani struge iščemo markacije in dobro napredujemo. Višje še enkrat prečkamo potok, nato pa se vzpenjamo proti naslednjemu nadvse zanimivemu delu poti, saj se znajdemo pod ogromno in strmo plazovino. Alja gre po grapci levo, ostali pa se odločimo, da bomo poizkusili svojo srečo. Spodnji (položnejši) del, ki je bil še v senci in zato pomrznjen nam ni delal težav, višje, kjer je že sijalo sonce, pa je postalo prehudo (strmina proti vrhu narašča, padajoče kamenje; kot bi bili v zelo strmem peskovniku), zato smo sestopili v grapo in se po njej priplazili do vrha tega dela poti (blatno, strmo, zahtevno). Po malici se odpravimo naprej po markirani poti, ki se nadaljuje od vrha grape naprej po levi strani pobočja. Kar nekaj časa se vzpenjamo po skalnatem terenu med rušjem, da prispemo do križišča s potjo 501, kjer zavijemo levo. Tudi ta del poti je zelo zanimiv; malo gori malo doli, večkrat ob jeklenicah in izpostavljeno. Trenutno je na poti nekaj malega snega. Pot terja precejšnjo previdnost. Ko pridemo ven iz zahtevnega terena se kmalu v desno odcepi pot na Bruko, ki je lepo sledljiva. Po 15 minutah prispemo na zelo razgleden vrh Bruka/ Monte Bruca (1583 m). Na vrhu nas čakajo fantastični razgledi. Tu si privoščimo malo daljšo pavzo, nato pa moški del ekipe odhiti proti sosednjemu vrhu, to je Breznjak/ Monte Brizzia (1540 m), dekleti pa se s sedla pod vrhom že spuščata po poti 501 proti izhodišču. Kar hitro se fantje znajdemo pri križu visoko nad Pontebbo. Odličen razgled imamo! Po malici se spuščamo po sprva ozki poti, ki postane nižje prijaznejša. Spodaj na planini, kjer stopimo na cesto nas čakata dekleti, nakar se skupaj odpravimo proti izhodišču. Ob prijetnih pogovorih in obilici smeha (kot že vso turo) je hoja po cesti prav prijetna. Še pred temo dosežemo izhodišče. Odpeljemo se proti Bovcu.
Razmere in zahtevnost: sestopna pot ne predstavlja večjih težav. Vzpon po poti Rio degli Uccelli je zanimiva, a zelo zahtevna tura. Izpostavljenost je mestoma velika, prehodi pa zelo zahtevni. Varovala so v dobrem stanju. Če je vode veliko, bomo sila težko prečkali potok. Svetujem vzpon po grapici in ne po plazovini. Tudi višje je pot zahtevna in izpostavljena. V mokrem ali zmrzali turo odsvetujem. Krasna divjina! :)
Celotna tura je bila eno samo doživetje :) seveda pa je k temu pripomogla tudi odlična družba.
Hvala vsem štirim za avanturo, družbo, prevoz, slike, smeh in silne debate :)
