sreda, 29. julij 2020

Prisojnik (2547 m) skozi prednje in zadnje okno - 27.7.2020

Ko hribi naokoli že žarijo se dva odpraviva z Vršiča proti Prisojniku. Zavijeva v smeri Kopiščarjeve (tudi Jeseniške) poti. Pri vstopu se opremiva in nadaljujeva. Prve skale so ravno prav zahtevne, da naju malce ogrejejo. Nisva sama, ampak imava kar nekaj prijetne družbe, ki jo maha navzgor po isti poti. Ko se nagledava Ajdovske deklice nadaljujeva vzpon. Ta del poti je nekoliko lažji, višje pa kaj kmalu prideva v bolj zahteven svet. Navpičen kamin in ozek preduh sta mokra in drseča, zato sva previdna. To je verjetno najtežji del te poti, a je varoval tu dovolj. Brez posebnih težav prispeva v lažji svet. Razgledi iz stene so vse lepši, za robom pa naju čaka še nekaj lepega; govorim seveda o prednjem oknu. Dostop do njega je sicer šodrast in vlažen, a je potem plezanje skozenj toliko bolj uživaško 😀. Priključiva se grebenski poti in kmalu sva na soncu. Nadaljujeva po mestoma zahtevni poti proti grebenu, kjer se nama odpre čudovit razgled 😀. Kar nekaj časa hodiva po ali ob grebenu do vrha Prisojnika (2547 m), kjer je bilo precej živahno. Ko si malce oddahneva začneva s sestopom. Malce pod vrhom zavijeva levo v smeri zadnjega okna. S pomočjo varoval se spustiva na ono stran. Pot se večinoma spušča, tu in tam je tudi kak vzpon. Večkrat pot preči širše ali pa tudi malo manj široke police sredi stene (izpostavljeno). Varovala so, tu in tam je kak izpuljen klin, ki nama ni povzročal posebnih težav. Pogledi v globel proti Krnici so prav zanimivi (no ja, kakor za koga hehe 😁 😂). Še naprej se spuščava po vse bolj šodrasti poti. Slutiva, da sva mu blizu, in res, za robom se znajdeva pri zadnjem oknu. Huda scena! 😁 prostor kar kliče po pavzi in kakšni atraktivni sliki. Na oni strani okna se začne najtežji del Jubilejne poti. Strmo se spustiva navzdol po steni. Ob zanesljivih varovalih nama dobro gre, nižje prideva v lažji svet. Do škrbine naju čaka še en bolj strm spust, nato pa je teren lažji. Varoval je konec, na prvih travah si privoščiva eno pavzo. Po nemarkirani stezici presekava ovinek do spodnje poti, ki vodi nazaj proti Vršiču. Pot je položna, višje pa se začne vzpenjati. Proti koncu vzpona se pot že kar malce vleče. Ker imava zanimive debate ni tako hudo 😉. Na Gladkem robu se priključiva večim potem in nadaljujeva proti Vršiču, do katerega imava še cca. pol ure. Tam si privoščiva pavzo, še eno pa nižje ob Soči. Ostane le še vožnja proti domu.

Razmere: snega na poti ni več. Obe plezalni poti sta zahtevni in mestoma izpostavljeni. Teren je mestoma zelo krušljiv.

Zahvaljujem se Renati za to turco 😀.

 

Jutro pod Vršičem

Prisojnik

Nad Trento




Vstop v Kopiščarjevo pot


Ajdovska deklica

Mojstrovke, Šitna glava

Robičje, Kumlehi...


Kamin



Proti preduhu



Prednje okno



Nad Zadnjo Trento

Greben


Proti jugu

Prisojnik

Najina smer


Nad Krnico


Police


Zadnje okno



Strmo navzdol

Luft




Proti Razorju in Planji


Proti Vršiču

Le kaj je to?


Gladki rob

Proti Vršiču


ponedeljek, 20. julij 2020

Vrhovi nad pl. Bukovec - 19.7.2020

V pretežno oblačnem nedeljskem jutru smo se trije odpravili po markirani poti iz Bavšice proti pl. Bukovec. Pot je bila nekoliko mokra in (kot ponavadi) malce zaraščena. Od planine nadaljujemo po markirani poti. Višje prispemo na križišče, kjer zavijemo levo (desno Bavški Grintavec čez Brdo). Ko prečimo melišče zavijemo levo na slabšo stezico, ki vodi med rušjem. Na robu se povzpnemo nekaj 10 m navzgor do mesta, kjer zagledamo preseke skozi rušje proti levi. V nadaljevanju se vzpenjamo po travnatem svetu proti levi pod pobočji Šmihelovca, v pomoč nam je kak možic. Še vedno se držimo leve proti grebenu, ki ga že vidimo. To je greben, ki se od Velikega Jelenka spušča proti jugo-zahodu. Idejo za ta greben nam je dal geppo s svojo objavo na portalu hribi.net (hvala za idejo 😀). Povzpnemo se na greben. Sam greben je večinoma travnat, mestoma skalnat, kjer moramo večkrat malce poplezati (I-II). Vzpon je mestoma precej strm in tudi izpostavljen. Kar nekaj časa lazimo po ali tik ob grebenu, potem pa dosežemo Veliki Jelenk (2114 m). Oblačno je, a brez padavin, kar je fino 😁. Na vse strani so strmi travnato- skalnati vrhovi in grebeni, ki padajo globoko proti dolinam. Kar dobra scena 😀. Po pavzi nadaljujemo po grebenu proti Zagorelcu. Začetek še ni zahteven, a za robom nas čaka strm spust po travah in zemlji, ki ni povsem suha, zato smo previdni. Na drugi strani sedla nas čaka nekaj kratkih plezalnih mest (I-II) do lažjega sveta. Hitro smo na Zagorelcu (2090 m), kjer imamo pavzo. Ko se odpravljamo naprej nas ulovi manjša ploha. Spustimo se na sedlo Čez lužo in nadaljujemo proti desnemu (nižjemu) vrhu Šmihelovca (2108 m). Krenemo proti desni za rob, nato pa levo navzgor po skalah proti vrhu (zahtevno). "Ta pogumni" nadaljuje kar od tu proti višjemu vrhu Šmihelovca (2117 m; kakih 15 metrov II-III, izpostavljeno in mestoma krušljivo), malce manj "pogumni" pa se spustimo po isti poti pod steno in ob njej proti desni do kratke gruščnate grape, nato pa v desno proti vrhu. Tam se srečamo, nato pa sestopimo po šodru proti markirani poti. Ko jo dosežemo zavijemo desno in se povzpnemo na sedlo Kanja, od tam pa se spustimo proti Bavšici. Vmes obiščemo še vrh Kanje (1846 m). S sestopom nadaljujemo po markirani poti proti pl. Bukovec in dalje v dolino.

Razmere: snega ni. Najtežji od teh vrhov je Veliki Jelenk, ki strmo pada na vse strani. Poleg strmih trav smo večkrat malce poplezali (do II), teren je večkrat strm in izpostavljen. Ne povsem suhe trave in zemlja so bili po mojem mnenju še največja težava na tej turi.

Zahvaljujem se sotrpinoma za to turco 😀

Jutranji pogled proti Rombonu, levo Kaninske gore

Malo ga je

Pl. Bukovec

Pogled na greben, ki smo ga letos že prehodili :)

Najdemo prehode

Divji Pihavci

Vse lepši pogledi

Po dolinici proti grebenu

Pogled na greben, ki nas je čakal

Pogled v smeri Zagorelca

Strmo po grebenu


Levo pod grebenom "luft" vse do stezice proti vrhu Osojnika

Greben


Izpostavljeno


Na celotni turi smo jih videli precej

Odpre se del Loške stene

Pogled proti Skutniku in dalje proti Pelcem

Bavški Grintavec

Od Ušja do Srebrnjaka, zadaj pa še polno drugega hehe


Strm spust po vlažnem terenu. Šele iz one strani se vidi, kako je strmo

Pogled naprej


Tu doli smo sestopali. Ja, strmo je

Zagorelec. Zadaj meglice, ki so "prinesle" ploho

Šmihelovec (oba vrhova)

Proti nižjemu vrhu

Lažji pristop na višji vrh gre po grapi

Pogled proti Kanji, spodaj Bavšica, zadaj Kaninske gore, levo greben proti Svinjaku

Nekaj ga je še ob poti

Rombon se "sveti"


Planinsko učno središče Bavšica

Pogled proti Loški steni