V soboto zvečer se z Danijem zmeniva za plezalno turo. Take priložnosti se ne izpušča. Dani je rekel, da je to že šel in da pozna. Tako se trije v nedeljo odpeljemo vse do spodnje postaje žičnice na Kamniško sedlo. V solidnem tempu sledimo lepi poti mimo Pastirjev vse do Koče na Kamniškem sedlu. Tu naredimo malo daljšo pavzo za hrano, pijačo in počitek. Odpravimo se po markirani poti, a le malo časa. Zavijemo levo in se povzpnemo do stene. Namen je bil, da splezamo smer Svetelove IV/III, 170m. Imeli smo eno skico in Danijev spomin. Gašper pleza prvi, jaz sem vmes, Dani pa je zadnji. Sprva gre smer večinoma naravnost navzgor skozi žlambor, za kratek čas zavije v levo in nato spet kar pokonci (III-IV, zelo izpostavljeno). Gre nam fino, le malo smo počasni. Smer je delno navrtana, potrebovali smo tudi "frende" in "jebice". Ko čakam prileti kakih 20m od mene kamen, ki pa ga ne vidim, le slišim zvok, podoben kot ko se veter zažene nekam in je slišati, kot bi žvižgal. Vmes smo malo iskali kline, da bi bili prepričani, da gremo prav. Smer gre desno čez gladke in strme plate, mi pa zavijemo levo in plezamo po nekoliko lažjem svetu do Kunaverjeve police. Prehod je zelo izpostavljen. Tu krenemo desno toliko časa, da spet prispemo do naslednjega klina za varovanje. Nadaljujemo v desno in se strmo povzpnemo do predzadnjega sidrišča (IV, izpostavljeno). Tu je mestoma kar problem z oprimki in stopi. Zadnji del je sprva težak, višje pa je lažje in na lepi polici je sidrišče in konec smeri. V tem zadnjem delu smeri je detajl, kjer je na levi strani gladka plata in smo morali plezati na trenje. Precej zahtevno, če nisi vajen! Na vrhu se razvežemo. Plezali smo precej dolgo, ura je že 15:00. Okoli nas se pasejo meglice. V planu smo imeli še SZ greben Planjave (III/II). Vprašam Danija, kam naprej, pa reče, da se mu zdi, da so šli v desno. Prečimo v desno do dokaj lepega prehoda navzgor (I-II), sledi spet nekaj prečenja potem pa zagledam grapo, ki se dviga daleč proti grebenu. Da bi prečili naprej, ni bilo govora, kajti teren je bil vse bolj zahteven. Ko prispe Dani pravi, da se mu zdi, da bi mogli na vrhu smeri iti levo, da se mu zdi čudno, da smo še tako daleč od grebena. Malo me spravi v slabo voljo to, da se najprej reče desno, potem čez toliko časa pa pravi, da bi mogli iti levo. Ker je grapa videti prehodna pravim, da grem po njej, kajti vračal se ne bom, če ne bo nuja. Grapo sem videl kot edino možnost (poleg vrnitve vse nazaj). Poženem se navzgor in vidim, da bo šlo. Vmes je kak skok II-III, ampak gre. Žal ne gre brez šodra, malo ga spustim Gašperju in Daniju. Kako sem vesel, ko priplezam na greben. Tokrat se nam je izšlo, lahko pa bi se morali tudi obrniti ali pa ne vem kaj še. SZ greben Planjave je mestoma izredno izpostavljen in tudi zelo zahteven (II-III). Malo nejevolje glede načina, kako smo to izpeljali in pozna ura sta bila kriva, da sploh nisem pomislil, da bi se varoval, ampak smo samo šli. Saj ni bilo tako hudo, je pa res, da bi se v drugačnim okoliščinah morda hotel na kakem mestu varovati. Tudi to, da smo pred tem plezali smer in sem bil malo "vplezan" je pripomoglo k temu. Šlo nam je odlično. To je bilo najtežje, kar sem plezal brez vrvi. Čakalo nas še nekaj zahtevnih metrov in smo že blizu zahodnega vrha Planjave (2394m). Hitro se poženemo še na markiran vrh Planjave (2392m). Ura je že 16:45, zato na hitro malce pojemo in popijemo. Povem Daniju, da se mi to ne zdi ok, da reče da ve kam, potem smo pa imeli take težave. Pa tudi to, da najprej reče desno, potem toliko višje pa pravi, da bi verjetno morali iti levo. Tokrat smo imeli srečo, lahko pa bi se slabše končalo. Je res, da je bilo malo megle, ampak vseeno. Če to bere upam, da mi ne zameri. Dobra šola za naslednjič. Z vrha v ekspresnem tempu sestopimo do melišč, se podričamo po njih in po isti poti nazaj do izhodišča. Še pred temo smo pri avtu. Sledila je še vožnja domov.
Opozorilo: dan po turi greva z Gašperjem v izvidnico in ugotoviva, da smo razen prvega raztežaja in vrha smeri ves čas plezali preveč levo. Smer gre bolj desno. Tudi na tej skici je bilo narobe vrisano (to sem prebral tudi na internetu). Ampak tudi na naši poti je bilo kar nekaj klinov, zato sklepava, da smo plezali kako varianto te smeri. Tudi celega SZ grebena nismo naredili.
Zahtevnost: IV/III, SZ greben pa III/II. Je pa res, da kot kaže nismo plezali povsem prave smeri, pa tudi celega grebena nismo naredili. Obe smeri sta zelo zahtevni in delno navrtani, greben je mestoma izredno izpostavljen. Pozor na šodr in skalo, ki je mestoma kar krušljiva. Le za dovolj izkušene!
Hvala obema za to noro izkušnjo, drugič upam, da gremo po pravih smereh; hvala Dani za prevoz :)
 |
| Planjava |
 |
| Jerebika, tu jo je kar nekaj |
 |
| Po dolinah pa megla |
 |
| Koča na Kamniškem sedlu |
 |
| Levo Brana, desno Turska gora |
 |
| Turska gora, Rinke, malo se vidi Skute |
 |
| Mrzla gora in greben med Logarsko dolino in Matkovim kotom |
 |
| Do smeri |
 |
| Na vstopu |
 |
| Akcija |
 |
| Dani |
 |
| Pokonci je :) |
 |
| Užival sem |
 |
| Kunaverjeva polica |
 |
| Proti vrhu smeri |
 |
| I-haaa |
 |
| Prečenje nad smerjo |
 |
| "Naša" grapa proti grebenu |
 |
| Na grebenu |
 |
| Izpostavljeno |
 |
| Zahodni, višji vrh Planjave |
 |
| Vzhodni, markirani vrh |
 |
| Dleskovška planota oz. Veža |
 |
| V hitrem tempu navzdol |
