torek, 26. marec 2019

Potepanje po Benečiji - 24.3.2019

Trije se v nedeljo zjutraj zapeljemo preko mejnega prehoda Robič do vasi Štupca. Po zajtrku se odpravimo čez most, kjer zavijemo levo (pot 723). Sprva je še ravno, nato pa se začnemo vzpenjati. Hitro dosežemo sonce, kjer je prijetno toplo. Pred jeklenico nas preseneti vpisna knjiga in žig. Še malce se dvigujemo do vasi Arbeč, kjer zavijemo desno in sledimo markacijam proti Gorenji Vasi. Še nekaj vzpona nas loči do cerkve Sv. Štandreža, kjer je križišče; mi zavijemo levo po poti 752. Malo gori in malo doli nas vodi pot. Prečkamo cesto in se vzpenjamo proti Uoršiču (966 m). Vse bolj razgledna pot nas pripelje na vrh, kjer se na kratko ustavimo. Sledil je spust na cesto in nekaj časa po njej, dokler nas markacije ne povedejo levo. Čez travnike in skozi gozd se pridno vzpenjamo proti naslednjemu vrhu. Razgledni in cvetoči travniki blizu vrha nas ustavijo, da se malce zazremo naokoli. Kako lep dan imamo! :) v nekaj minutah dosežemo Ivanac/ M. Joanaz (1167 m), kamor smo se vrnili po enem letu. Po kratki pavzi se spustimo na cesto in ji sledimo navzdol. V levem ovinku nas markacije povedejo na markirano pot, ki se spušča po vlaki. Spust se konča na škrbini Šintonin, kjer le prečkamo cesto in nadaljujemo proti Malghe di Porzus. Sprva se vzpenjamo po stezi, višje pa po cesti. Pri kočici je kar nekaj ljudi. Zavijemo desno v smeri Špika (924 m). Preko vrha Topli Uorh (972 m) ga po razgibani poti kar hitro tudi dosežemo. Tam naredimo pavzo za malico in počitek. Vrnemo se do kočice in nadaljujemo po markiranem kolovozu. Vzpnemo se na vrh Jauar (1005 m), nato pa nadaljujemo po grebenu. Preko Karnice (991 m) dosežemo razgledne travnike, kjer se pot začne spuščati proti cesti. Ko jo dosežemo zavijemo desno in se spuščamo cca. 1,5 km do razpotja. Zavijemo desno in nato čez nekaj 10 m še enkrat desno na makadamsko cesto, ki poteka malo gori in malo doli. Meni se vleče, saj nisem ravno lahko hodil. Ceste je za cca. 7 km. Ko pridemo do asfaltirane ceste blizu Agriturismo Zaro zavijemo levo in se sprehodimo do državne meje, kjer nas markirana pot z oznako 744 povede desno na strm kolovoz. Višje hodimo malo gor in malo dol, poti pa kar ni konec. Vesel sem bil, ko doseževa vasico Čarni Varh/ Montefosca. Na bližnjem travniku je pavza in sončenje. Ker sem imel težke noge sem prvi začel s sestopom po prijetni poti z oznako 735. Počasen sestop mi je prav prišel. Spodaj smo se počasi zbrali; tisti, ki so imeli več moči so osvojili še kak dodaten vrh (M. Lubia in M. Vogu). Skupaj s temo smo se podali proti domu.

Razmere: poti so markirane in nezahtevne. Celoten krog je precej dolg (skoraj 30 km in kar nekaj višinskih metrov), seveda se da turo skrajšati. Dobro je imeti s seboj zemljevid, da ne bo težav. Priporočam obisk teh lepih krajev :)

Hvala obema za slike, turo, prevoz in lep dan :)

Blizu izhodišča




Matajur




Sv. Štandrež



Greben Stola

Med travami



Za Stolovim grebenom se kažejo Kaninske gore




Osamljen...













Proti naslednjim vrhovom



Prijeten kuža ob poti

Zanimiva vasica




ponedeljek, 4. marec 2019

Plezalne poti nad Glinščico in trajna pot Napoleonska cesta (Napoleonika) - 3.3.2019

Štirje se v nedeljo odpeljemo na Primorsko, natančneje v vas San Lorenzo (Jezero) nad dolino Glinščica. Trije gremo preverit, če še znamo plezati ob zajlah (jeklenicah), teta pa se odpravi po pešpoti skozi to lepo in zanimivo dolino. Mi se opremimo in vstopimo v ferato Bruno Biondi, ki ima nekaj vzponov, spustov in prečenj. Večino časa plezamo nekaj metrov nad tlemi. Jeklenice so bolj ohlapne kot v slovenskih gorah. Tu in tam se za kratek čas zelo strmo povzpnemo; takoj za klopco je odtrgan klin in ta del je malo bolj zanimiv (ta del se lahko tudi obide). Dobro nam gre in zato kar hitro napredujemo; vmes pa se razgledujemo na okolico in uživamo v toplem vremenu. Sledi še nekaj strmih spustov ter prečenje po ploščah in že smo na koncu plezalne poti. Po kratki pavzi nadaljujemo čez melišče do vstopa v ferato Nos. Hitro se strmo povzpne in nas pripelje stopnjo višje. Prečimo po ploščah v levo, nato pa zavijemo desno in v nekaj minutah smo na vrhu ferate, kjer imamo malo daljšo pavzo. Za sestop izberemo Zimsko rožo. Ta pot se mi zdi najlažja od treh ferat. Hitro smo pri lestvi, ki malce popestri spust do šodra pot steno. Malo posedimo na klopci, nato pa se vzpnemo po cesti do izhodišča. Spustimo se do vasi Boljunec. Od tu naprej smo spet v popolni postavi in skupaj se zapeljemo do Opčin, od tam pa se podamo po krožni poti Napoleonska cesta, ki je dolga 8 km in naredi 200 višinskih metrov. Najprej se zelo zložno spuščamo po razgledni poti nad morjem. Ljudi je precej. Kako lep pogled na Tržaški zaliv z okolico imamo! Iz steze stopimo na cesto, nad katero so stene, ki so očitno privlačne za plezalce. Tabla nas usmeri v desno in v zmernem vzponu se povzpnemo do manjšega stolpa s širnim razgledom. Nadaljujemo po stezi in hitro dosežemo Vejno oz. Grižo (Monte Grisa), kjer stoji svetišče. Tu se malce razgledamo in si privoščimo malico. Po pavzi nadaljujemo po markirani poti (sprva je to kar po cesti ob postajah križevega pota), nato pa zavijemo desno in se skozi borove in hrastove gozdove vračamo proti izhodišču. Tu in tam imamo še kak vzpon, večinoma pa se spuščamo. Kar hitro smo nazaj na izhodišču. Ostane nam še vožnja domov. Tako smo zaključili prijeten in sončen potep tik za mejo.

Težavnost: krožna pot ni zahtevna in je primerna za izlet, enako velja tudi za pot po Glinščici. Ferate pa so zahtevne, mestoma je kar strmo. Zasledil sem, da naj bi imeli najtežji odseki oceno dobra C.

Hvala vsem trem za še eno lepo in zanimivo nedeljo :)

Razgledišče nad dolino


Pri možicu desno do...

...začetka ferate

Tik nad tlemi






Krasni pogledi med plezanjem
Kar strmo navzgor...





Prečenje

Uživamo :)


Začetek ferate Nos
Hehe :) sploh ni kakšne posebne globine spodaj
Strmo je...



Proti vrhu 



Nazaj po Zimski roži

Ob poti 



Na začetku krožne poti Napoleonike (kot ji pravijo)


Proti Trstu




Razgledni stolp



Naša smer

Svetišče na Griži


Oznaka poti