PrimožGrahelj's blog: marec 2020

Trenutne razmere so take, da sem opustil misel na skupne in bolj zahtevne ture ter izbral lažjo varianto. Tako sem se v sredo odpeljal do vasi Puštal pri Škofji Loki. Peš sem nadaljeval mimo cerkve po markirani poti (in tudi poti E7). Skozi prijeten gozd sem se vzpenjal proti Mrtancovi planini (545 m). Po spustu sem se spet vzpenjal proti vrhu Rebra (682 m). Na travnikih je mnogo rož, ki polepšajo pogled na pobeljene gore v ozadju. Višje se pot strmeje vzpne skozi gozd in pripelje do Osolnika (857 m). Po kratki pavzi se spustim na drugo stran (smer Tošč in Grmada) do naslednjega križišča, kjer zavijem rahlo desno in se vzpenjam po kolovozu. Višje prečim Lom (882 m) in zložno nadaljujem do Gontarske planine (906 m). Nadaljujem preko vrha Igale (907 m) do Velikega Babnika (905 m), katerega pa pot obide po desni (ovinek do vrha je kratek). Prav luštno je prečenje teh kucljev, sploh pa v tako lepem dnevu 😀. Sledi spust do ceste, tam pa krenem v levo in sledim cesti do čudovitega prostora, kjer se odločim za malico. Po njej najprej skočim na Kosmati hrib (877 m) - ime ima kar tapravo hehe. Cesti sledim do kmetije Gonte, kjer stopim na stezo in se po njej povzpnem na Grmado (899 m) in v nekaj minutah še na Malo Grmado (853 m). Tu je nekaj ljudi, a gneče ni bilo. Po isti poti se vrnem do kmetije, od tam pa nadaljujem v smeri Tošča. Ne prestrma in prav prijetna pot se preko Malega Tošča (902 m) vzpenja vse do Tošča (1021 m). Po pavzi se spustim do cerkvice Svete Jedrta, kjer stopim na cesto. Sonce me dobro greje in res je prijetno; gibljem se po lepih krajih 😀. Cesti sledim do križišča, kjer krenem po poti v smeri Črnega vrha. Na zemljevidu opazim vrh v bližini in tako "skočim" nanj. Hitro sem na Gradišču (791 m) in nadaljujem po grebenski stezi do markirane poti. Ko prispem do označenega razpotja zavijem levo a kaj kmalu krenem desno strmo navzgor po svoje skozi gozd. Ob pretikanju si mislim, da moraš biti res kaštron, da se greš to hehe 😂 😁. Kmalu dosežem Kopačev vrh (877 m), tam pa zavijem desno na stezico, ki me pripelje nazaj na markirano pot oz. cesto. Cesti sledim mimo domačije, na robu pa spet zavijem levo in po slabi stezici dosežem Polančev vrh (907 m). Prijetna in položna pot me pripelje do cerkvice Sv. Ožbolta. Kljub nekaj oblakom je razgled kar soliden. S spustom nadaljujem po markirani poti. Po malici se še naprej spuščam proti cerkvici Sv. Andreja. Malo pod njim opazim še en vrh; do pretikanja mi res ni bilo več, a ko vidim, da vodi navkreber dobra stezica je to znak, da je "treba" iti 😂. V nekaj minutah stojim na Planini (652 m). Po drugi strani se spustim nazaj do poti, tej pa sledim v dolino Hrastnice, kjer stopim na cesto. Za mostom zavijem levo v Puštal in kaj kmalu dosežem izhodišče. Tako sem zaokrožil en lep krog po okoliških kucljih 😀.

Razmere: posamezni kuclji so malce bolj "kosmati" in težje prehodni. Tura opravi veliko kilometrov in tudi višinske razlike je precej (sploh glede na dokaj nizke hribe). Sicer pa lepi kraji 😀. Nepoznavalcem priporočam zemljevid (sam sem ga pogledal prb. 10- krat).