V torek se skupaj odpeljemo do prelaza Giau, od tam pa se odpravimo po poti 452 proti koči Averau. Tu ima Jerneja pavzo, mi trije pa se odpravimo proti ferati, ki pelje na Averau (2649 m). Ferata je kratka, a kar strma z mestoma slabimi stopi. Zavijemo levo in do vrha nas čaka še prb. 15 minut hoje po šodru. Razgled izjemen, kot tu povsod. Po daljši pavzi se vrnemo po isti poti nazaj. Odlično nam gre, tudi Renati, za katero je to prva ferata. Ko se vračamo proti koči je tu že ogromno ljudi. Po pavzi se spustimo v smeri Cinque Torri. Pogled nanje je tudi nekaj posebnega. Kakšne lepote! :) ogledamo si še ostanke iz vojnih časov, nato pa sledi malica in počitek. Po pavzi se odpravimo po poti okrog teh stolpov, ki nas prek zanimivih prehodov pripelje do koče Cinque Torri. Do prelaza Giau nas čaka pot, ki ima nekaj vzponov in spustov, malo nas lovi tudi dež. Brez večjih težav prispemo do avtomobila. Ta dan gremo še v Cortino malo v "lajf", da si malce "napasemo" oči tam okoli. Cene so kar visoke.
 |
| Tofane, desno Cinque Torri |
 |
| Pripravljena za akcijo |
 |
| Veselje na vrhu |
 |
| Lepo, zelo lepo |
 |
| Na enem od stolpov |
V sredo se brez Jerneje, ki potrebuje počitek, odpravimo do prelaza Valparola, od tam pa peš sprva navzdol po poti z oznako 23. Sonce naš pošteno greje, ko se dvigujemo proti sedlu Sief. Od tam naprej krenemo proti vrhu Sief (2424 m). Hodimo po poti ali pa kar po vojaških jarkih, ki peljejo proti vrhu. Iz vrha se ob jeklenicah spustimo na bližnje sedlo, od tam pa navzgor mimo številnih ostankov Prve Svet. vojne vse do križa na vrhu Col di Lana (2452 m). Pavza, malica in uživanje v razgledih, nato pa ogled bivaka in kapelice pod vrhom. Spustimo se na drugo stran po strmem pobočju, vmes nas malce prestraši sikajoča kača. Na križišču zavijemo v smeri Teriol Ladin in prečimo proti levi do mesta, kjer pridemo na pot, po kateri smo že hodili. Po isti poti se vrnemo proti domu.
 |
| Dobro se vidi naše dva vrhova |
 |
| Na vrhu Col di Lana |
 |
| Strmo navzdol... |
Četrtek je spet dan, ko gremo do jezera. Pod prelazom Giau (cca. 1700 mnm) se začne pot z oznako 437, ki se lepo vzpenja po pobočju navzgor. Ustavimo se na prijetnem razgledišču, od tam pa do jezera Federa ni več posebnih vzponov, ampak lepa položna pot. Po pavzi pade odločitev, da gremo naprej proti škrbini Ambrizzola, vsak v svojem ritmu. Še enkrat spremenimo načrt, zato se spustimo na drugo stran, kjer imamo malico, po njej pa nadaljujemo z vzponom proti škrbini Formin (smer škrbina Rossa, pot 435). V pol ure prečakmo to škrbino in se spustimo na drugo stran. Nižje nas namoči ploha dežja. Še malce nižje se priključimo jutranji poti, kateri sledimo do izhodišča.
 |
| Z razgledišča |
 |
| Pa ga zagledamo |
 |
| Lago di Federa |
 |
| Vrh na desni malo spominja na Jalovec |
 |
| Na škrbini |
 |
| Visokogorski kraški svet |
Petek, zadnji dan. V oblačnem jutru se odpeljemo po strmi cesti do koče Auronzo (cestnina; 30€/avto). Odpravimo se po poti, ki gre okrog Tre Cime di Lavaredo. Sledimo poti z oznako 105. Najprej se položno, nato pa strmeje spuščamo proti desni. Pogled na Tre Cime je vse lepši, so pa vrhovi deloma v megli. Do koče Locatelli nas čaka kar nekaj vzpona. Tik pod njo se obrnemo in krenemo po poti 101 proti škrbini Lavaredo, ki pomeni zadnji vzpon. Še vedno občudujemo severno ostenje teh divjih lepotcev :). Do koče Lavaredo nas čaka še spust. Tu imamo pavzo, do avtomobila pa ni več daleč. Proti domu se vračamo čez Sappado. Vstavimo se še v Reziji, kjer se kopamo v Taveliki vodi (fantastično kot vedno). Do doma imamo še postanka na Žagi in na Straži. Dogodivščina zaključena :).
Razmere: poti so kopne in večinoma niso prav zahtevne (razen ferate na Averau). Kamor koli se odpravimo, povsod je lepo. Razgledi bombastični. Na poti je veliko "spominov" na vojne čase. Toplo priporočam obisk Dolomitov.
Hvala vsem trem za ta aktiven dopust, za slike, smeh, norčije in vse ostalo :)
 |
| Naše bivališče za ta teden |
 |
| Se pokažejo |
 |
| Koča |
 |
| So v megli, a nič zato. Še pridemo |
 |
| Že blizu |
 |
| Tavelika voda za zaključek |
