nedelja, 21. oktober 2018

Od Prevale (2067 m) do Male Črnelske špice (2273 m) - 20.10.2018

To soboto se mi je izpolnila še ena letošnja želja. 
Zjutraj se z Gašperjem odpeljeva do B postaje Kaninske žičnice. Po zajtrku se odpraviva po markirani poti do pl. Krnica, od tam pa naprej proti Prevali. V senci je hladno, višje na soncu pa tudi ni dosti bolje, saj ves čas piha hladen veter. Na Prevali zavijeva proti Rombonu a le za nekaj 10 m, saj hitro kreneva levo po stečinah navzgor proti grebenu. Malce v desno in strmo navzgor vse do grebena, kjer stojijo ostanki nekdanje žičnice. V nadaljevanju slediva stezici po travah in čez dva skalnata skoka (I-II) do Golovca (Vršiči pod Lopo) (2285 m). Nisem ravno pri volji za kakšne zahtevne dogodivščine, zato Gašper sam nadaljuje po grebenu proti Lopi. Do vrha ni prav daleč, je pa greben mestoma zelo zahteven in izpostavljen (II-III). Medtem se jaz spustim po isti poti do zahodne rame - kota 2196 m, od tam pa se čez skok (I-II) spustim do steze, ki pripelje iz italjanske strani. Po travah se spustim na melišče, kjer zavijem desno in prečim pod Lopo. Zaradi delno zmrznjenega terena ni ravno prijetno. Pod Lopo se srečava, pomalicava in nadaljujeva čez škrbino Pobič proti vzhodu. Gašper gre kar direkt (III), jaz pa obvozim ta skok po levi. Ves čas naju spremljajo možici in tudi oranžne packe (le zakaj?!?). Vzpnem se na greben in hitro sva na Konjskih policah (2318 m). Nadaljujeva po grebenu, ki je lep, mestoma pa bolj zahteven. Razgledi ves čas bombastični :). Preko Grdega Vršiča (2327 m; le čemu tako ime, ko je pa tako lepo gori?) nadaljujeva v škrbino, kjer je italjanska kaverna. Po levi obvoziva skok a se hitro vrneva na greben. V manjši škrbinici je oranžna packa, ki kaže na prehod desno na našo južno stran (možnost dostopa na greben). Do vršnega pobočja Hudega Vršiča preplezava še nekaj pragov in skokov (I-II), pod vrhom pa stopiva na lep travnato- skalnat teren. Hudi Vršič (2344 m) ni bil tako hud, kot bi lahko sklepal z imena, je pa odličen razglednik. Po pavzi in malici se spet deliva; Gašper gre naprej po grebenu proti Veliki Črnelski špici. Greben je mestoma zelo zahteven in izpostavljen, vmes je ostra škrbina (do III), jaz pa se vrnem nekaj 10 m nazaj do primernega mesta in zavijem na našo južno stran po travah in šodru. Spustim se v kotanjo, kjer krenem v levo pod naslednji vrh. Prek zanimivih kraških podov (pozor na brezna!!) prispem na markirano pot, ki se vzpenja. Kar težke so noge ob vzponu proti škrbini. Na njej zavijem levo in sledim markacijam vse do vrha Velike Črnelske špice (2332 m), kjer me že čaka Gašper. Pavza in počitek, nato pa sestop do vmesne škrbine in vzpon proti Mali Črnelski špici (2273 m). Vmes si ogledava še številne utrdbe in časov Prve Svetovne vojne (utrdbe stojijo nad globokimi prepadi - previdno). Sestopiva v smeri Prevale in kar hitro sva na križišču. Greva desno (levo Rombon) in se čez pode podava v smeri Prevale. Nekaj 10 m naprej od mesta, kjer se pridruži steza z vrha Pri Banderi (možica na travnatem hrbtu) in kjer markirana pot zavije desno midva kreneva levo na stezico, ki se spušča blizu stenam. Povsod je lepo sledljiva, poleg tega pa je polno možicev. Po šodru in travah naju pelje lepo navzdol do križišča, kjer zavijeva desno (levo Vratni vrh) in hitro sva na markirani poti proti Prevali. Po že znani poti se vrneva do izhodišča, od tam pa nazaj proti domu.

Zahtevnost: hodimo po stezicah, kjer je (večinoma) dovolj možicev. Če se ves čas držimo grebena, moramo računati z mestoma zelo izpostavljenim plezanjem III. stopnje, če pa se ta mesta obvozi pa tja do slabe II. stopnje. Greben je zelo razgleden, poleti pa tudi zelo vroč. 

Hvala Gašperju za to lepo jesensko turo. Naslednjič pa tudi jaz kar po grebenu! :)

"Pokuk" sonca

Pl. Krnica



Proti Prevali

Nekaj je še do tja

Prevala

Osrednji Kaninski greben

Poliški špiki in še kaj...

Ostaline nekdanje žičnice

Golovec (Vršiči pod Lopo) in Lopa



Golovec

I-II

Gašper gre tu, medtem ko jaz...

...prečim pod tem grebenom

Žrd z okolico, desno Karnijci





Nadaljevanje proti vzhodu

Lep greben

Zadaj Lopa


Malce za poplezati

Na Hudem Vršiču


Pogled nazaj na prehojen greben (desno zadaj Kanin)

Midva

Spredaj Črnelska špica, zadaj pa vse živo :)

Proti jugu ni ravno najbolje

Podi; zanimiv svet 

Smer mojega sestopa z Hudega Vršiča. Če najdeš prehode, se da brez plezanja

Ostanki

Gašper je plezal po tem grebenu


Le kdo ga ne pozna?


Malo igranja z fotoaparatom

Pod Malo Črn. špico

Razcep poti spodaj

Proti Prevali, dokler ne začneva s sestopom po...


... luštni stezici blizu sten

Listi spreminjajo barvo

Zelo lepo :)

četrtek, 18. oktober 2018

Slovenska smer (III/II, 750 m) v severni Triglavski steni (+ še kaj zraven) - 14.10.2018

Še v temi se zapeljemo v Vrata do parkirišča, kjer se srečamo z Nacetom in Danijem. Slednji se je z Nacetom dogovoril, da ga bo peljal čez Slovensko smer za 70. rojstni dan, hkrati pa je povabil s seboj tudi nas. Tako smo se odpravili mimo koče v smeri poti čez Prag. Po uri smo v prvih skalah ob klinih. Malo višje, na višini blizu 1450 m, kjer pot čez Prag zavije levo se mi usmerimo desno na stezico, ki se vzpenja proti Steni. Do nje nimamo več prav daleč. Pod prvim skokom imamo pavzo za okrepčilo, hkrati pa se opremimo z potrebno opremo. Prvi skok (II+, izpostavljeno) splezamo levo in nato po prečki proti desni. Kmalu smo na razcepu sredi divje scene strmih sten. Desno gre Nemška smer, mi pa krenemo levo in se vzpenjamo po šodru in med rušjem, nad nami so macesni (dober orientir). Nad macesni spet plezamo malce desno in nato spet v levo čez skoke in po policah (I-II, tu in tam možic). Na robu sledi krajši spust proti desni. Plezamo po žlebu (II, izpostavljeno) in kaj kmalu se znajdemo pod ploščami, to so Bele plati. Prečimo v desno prb. 5 m, nato pa plezamo navzgor po žlebu (I-II, cca. 100 m). V tem delu je skala dobra, plezanje pa en sam užitek. Zavijemo desno do gladkega skoka (možnost vzpona), mi pa gremo nekoliko bolj desno (II-III, izpostavljeno), na enem mestu si pomagamo z vrvjo. Prečimo v levo v grapo in nadaljujemo z plezanjem. Gre nam dobro, imam se lepo :). Ves čas se veliko pogovarjamo in se zabavamo - Dani in Nace nam povesta veliko zanimivih prigod iz mlajših dni. Vmes se še vpišemo v vpisno knjigo ob poti. Nadaljnje plezanje je užitek - plezamo po Bučerjevi steni (II-III). Spet gremo malce v desno, pred seboj opazimo Slovensko grapo, bolj desno pa Zlatorogove police. Po grapi se vzpenjamo do skoka, kjer je zagozdena skala. Eni gremo nekoliko v desno po strmi in kar gladki steni, kjer smo se varovali (III), drugi pa ob skali (II). Spet smo v grapi. Še malo in smo pri snežišču, mi krenemo desno in hodimo pod njim. To pa je lepo doživetje! :). Smo na križišču - desno gre proti Frelihovi polici, mi pa gremo levo (Prevčev izstop) in nadaljujemo po bolj ozki grapi (mesta II). Tu in tam je kak težji prehod, pomagamo si na različne načine. Med vzponom večkrat srečamo dve gospe, ki nam podata nekaj koristnih napotkov. Med drugim nam svetujeta, da gremo pred gladkim kaminom (III) raje desno in nato levo po policah, kar je lažje. In res je tako. Nad skokom smo spet v grapi. Plezamo čez pragove (II), težja mesta obhodimo po policah na levi. Po skrotju in šodru se vzpenjamo vse do vrha smeri, kjer se nam (vsaj nekaterim) smeji. Jaz osebno sem bil zelo vesel, ko sem priplezal tu gori :). Ves čas plezanja se mi zdi, kot, da bi bil v "transu" - tako lepo sem se imel. Po daljši pavzi se del ekipe (ta mladi hehe :)) odloči, da bo šel na vrh. Gre jim dobro in kar hitro so v prvih klinih nad Kredarico. Od tam pa naprej proti vrhu, s katerega so kar hitro krenili navzdol in v "lov" na naju z Nacetom, ki pa sva medtem počasi krenila proti Kredarici, tam popila čaj in začela s sestopom. Šla sva počasi in previdno, saj so bile noge kar težke. Po pavzi zavijeva proti Pragu. Kaj kmalu sva v prvih klinih, nižje pa se to še ponovi. Pod Pragom naju ulovijo ostali in skupaj sestopamo naprej. Temni se že, zato si nadenemo lučke. Kmalu smo na mestu, kjer se združimo z jutranjo potjo. Do avta nas čaka še dobra ura hoda po temi ob dobrem vzdušju. Tako smo zaključili zanimivo in zabavno turo. Odpeljemo se na pijačo, nato pa se vračamo proti domu, kamor prispemo pozno.

Težavnost: Slovenska smer ima oceno III/II, 750 m. Kljub temu, da smer ni tako težka gre za smer, ki je ni za podcenjevati. Mestoma je izpostavljena, pozor tudi na šoder. Skala je ponekod dobra, spet drugje krušljiva. Orientacija je zelo zahtevna, hitro lahko zaidemo v zahtevnejši teren. Mestoma nam pomagajo možici. V smeri je dovolj pripomočkov za varovanje.
Sam sem zelo vesel, da sem lahko plezal v tako mogočni steni, doživel to vzdušje in preprosto užival  :).

Hvala vsem za to lepo dogodivščino, za slike, prevoz, pijačo, smeh in dobro družbo. Daniju in Nacetu pa še za to, da sta nas vzela s seboj :).

Jutro v Vratih

Mogočna stena

Pri klinu

V smeri Praga



Prvi skok


Macesni

Nekaj jih je ob poti

Sestop v desno

Lepo poplezavanje





Bele plati



Uživaško plezanje po žlebu

Razgled na ono stran Vrat

Tudi vrv smo potrebovali










Pogled proti Slovenski grapi



Kratek del Zlatorogovih polic



Dani v trojki (III)







Mestoma zelo šodrasto

Po polici nazaj v grapo



Proti vrhu smeri



Vrh smeri

Midva, ki nisva šla na vrh



Stena :D

Proti Kredarici







Dani proti vrhu







Sestop po poti čez Prag