sreda, 23. januar 2019

Sončni zahod, polna luna in Matajur (1642 m) - 20.1.2019

Za to, malo drugačno dogodivščino se nas nabere kar 8. V nedeljo se ob 11:30 odpeljemo do parkirišča nad vasjo Avsa, kjer komaj dobimo kaj prostora za parkirati. Pripravimo se za odhod. Precej toplo je, snega pa je tu cca. 10 cm. Sledimo dobro shojeni stezi skozi gozd in čez travnike. Ob pestrih debatah ura hitro mine in že smo blizu ceste. Po pavzi sledimo sledi na bližnji Srednji vrh (1320 m), kjer je tudi vzletišče. Kratek spust nato pa vzpon na Mrzli vrh (1358 m). Razgled je že tu odličen, a to je šele ogrevanje. Spustimo se na cesto in nadaljujemo po njej. Gremo po stari smeri, zato nadaljujemo proti levi in okoli ovinka po položni cesti. Vmes se nam priključi pot iz Italije. Oznaka te poti je 736. Po pavzi še naprej hodimo po cesti, a hitro spet pridemo na sonce, ki nas lepo greje. Ura neusmiljeno teče, zato nekateri malce pospešimo z vzponom na greben pod vrhom z namenom, da vidimo vzhod lune. In res smo ga. Fantastično :) pokukala je za Batognico. Lunca nas gleda, mi pa hitimo proti vrhu Matajurja (1642 m). Počasi se začenja "šov" narave. Naslednja ura je zame tako čudovita, da težko opišem. Morda bi šlo nekako takole:
Sonce zahaja, vse oranžno postaja, lunca se dviguje, meni pa sape zmanjkuje :)
Počasi se temni, delu ekipe se že mudi nazaj, mi pa smo na vrhu še kar nekaj časa. Počasi se v Furlaniji prižigajo lučke. Čudovito, res. Je mrzlo, a smo dobro pripravljeni tudi na to. Kake pol ure za prvo skupino začnemo s sestopom po grebenu in nato levo navzdol po mestoma kar globokem snegu (slabe pol metra). Lunca sije, mi pa uživamo. Dobro napredujemo. Lučk ne potrebujemo, saj luna odlično sveti. Pod Mrzlim vrhom zavijemo levo na stezo in se počasi spuščamo proti gozdu, kjer ujamemo prvo skupino. Nadaljujemo do izhodišča, lunca pa nam kaže pot :). Veseli smo, da nam je tako super uspel ta dan. Zapeljali smo se nazaj proti domu. 

Razmere: poti so shojene, snega je gori slabe pol metra, v zametih tudi več.
Danes so razmere že drugačne!

Hvala vsem, ki ste sodelovali na tej dogodivščini in pripomogli k tako lepemu dnevu :)

Naša četica koraka

:D







Krn kuka izza dreves

Pogled nazaj

Pod Srednjim vrhom



Mrzli vrh



Matajur








Proti vrhu

Začenja se "šov" narave







Počasi zahaja...















Auuuuu.... :)

Dolomiti....

Ob poti



torek, 15. januar 2019

Greben od Kobilnika (688 m) do Grušnice (1570 m) in Tolminski Migovec (1881 m) - 13.1.2019

Kljub temu, da sem prišel s sobotnega izleta domov precej utrujen, sem se hitro "zbudil" ob predlogu za nedeljo in začel ponovno pakiranje.
V nedeljo smo se tako trije odpeljali do parkirišča pri Tolminskih koritih. Po zajtrku se v hladu odpravimo po cesti čez Hudičev most in mimo Dantejeve (Zadlaške) jame proti Čadrgu. Oznaka za Kobilnik nas povede na stezo, ki se kmalu strmo povzpne. Sledimo oznakam križa. Mestoma slabša stezica nas pripelje do križa na Kobilniku, kjer se odpre pogled proti Tolminu in okolici. Po kratki pavzi nadaljujemo po stezici, ki sledi ograji in nas kmalu pripelje v bukov gozd, kjer se vzpenjamo po mestoma strmi poti. Držimo se grebena. Stezica nas po prb. 20 minutah pripelje skozi koridor grmičevja na odprta travnata pobočja, kjer se nam odprejo super razgledi. Nadaljujemo po travnatem grebenu. Mimogrede prečkamo nekaj vrhov (Kalec, Vrh Ruta, Na Rešlju). Kako lepo je tu gori! :) Po kratkem spustu pridemo do razpotja (levo Čadrg, desno pl. Razor) mi pa gremo naravnost skozi gozd dokaj strmo navzgor. Stezica, ki je mestoma zahtevna se tu in tam malce izgublja, a nimamo težav. Večinoma se držimo grebena v smeri Grušnice. Po kratki pavzi nadaljujemo strmo navzgor (mestoma zahtevno in izpostavljeno) do rušja, prečimo nekoliko v desno in se znajdemo na širši stezi, ki nas v nekaj minutah pripelje na Grušnico (1570 m). Pogledamo čez rob proti pl. Polog, nato pa se malce razgledujemo. Kako lep dan imamo, res, in kako lep grebenček smo prehodili :), človek bi kar vriskal. Spustimo se do pl. Kal, ki je zame ena najlepših nasploh (lokacija!!). Tam imamo malico in počitek, nato pa se odpravimo proti Migovcu. Sprva steza vodi v ključih navzgor, nato pa preči proti zahodu in od tu naprej hodimo po snegu, ki ga je malo, stopinje pa so narejene. Ta steza je zame pika na i zelo lepemu dnevu. Pod vrhom je mestoma sneg bolj trd, a opreme nismo potrebovali. Tolminski Migovec (1881 m) je še ena super razgledna gora. Ko se dodobra razgledamo in si odpočijemo začnemo s sestopom mimo pl. Kal do mesta, kjer se v desno odcepi pot v Čadrg. Prečimo nekaj časa dokler ne pridemo na jaso (kota 1320 m), kjer zavijemo levo in hitro dosežemo križ na vrhu Javor. Čaka nas strm spust po grebenu v jugo-vzhodni smeri (pozor! na desni strani je odsekano pobočje). Prave poti ni, so le sledi. Teren je strm in mestoma izpostavljen. Ko pridemo iz gozda na pašnike zavijemo levo in se spustimo do Tolminskih Raven, kjer imamo še zadnjo malico. Nekaj časa se spuščamo po cesti, nato pa nas markacije povedejo na pot. Nižje smo spet na cesti, s katere zavijemo v smeri Tolmina. Prečkamo grapo in sledimo stezi prečno proti vasi Zadlaz- Čadrg. Po cesti in bližnici dosežemo izhodišče. Odpravimo se proti domu.

Razmere: večinoma hodimo po nemarkiranih stezicah, ki so mestoma bolj strme, zahtevne in izpostavljene. Zimske opreme nismo potrebovali. Razmere se bodo zaradi padavin kmalu spremenile. Tura nam ponuja krasne razglede na vse strani, vsekakor jo priporočam :).

Hvala obema za ta zelo lep dan :)


Zadlaška jama

Slemenske peči


Tu gori gremo

Naše markacije

Lepo

Kobilnik, zadaj Vrh nad Škrbino z okolico


Ob ogradi proti gozdu

Oznake. Le zakaj je potrebno to vrezovati v drevo?

Koridor grmišč, ki nas pripelje do...

... razgledov

Nadaljevanje. Sredi slike se vidi Grušnica, desno Migovec

Pogled nazaj

Slemenske peči

Ni kaj dodati :)



Čadrg

Po grebenu


Utrinek s poti

Pogled nazaj

Grušnica

Krasno :)

Ni kaj dodati.

Planina Kal




Proti Migovcu





Vrh Migovca







Meglice in grebeni z roko v roki

Javor

Tolminske Ravne


Malo zajl za konec

Blizu dolini