sobota, 30. junij 2018

Aklimatizacija za "višji cilj" 2. del: fantastični Lagginhorn (4010 m) in odhod domov - 25.6.2018

V ponedeljek zjutraj smo se kot običajno pripravili na turo. Tokrat smo se podali na pot bolj zgodaj, saj nas je potem čakala še dolga pot domov. Tudi tega dne nisem bil ravno najboljšega počutja, a se je to z višino spremenilo. Pas megle nad nami nas ni odvrnil od ture. S Saas Grund-a smo se peljali z žičnico do Hohsaas-a. Sredi vožnje smo prišli nad meglo in zagledali smo jasno nebo. Na levi smo že videli naš cilj. Ko smo se primerno opremili smo se spustili pod žičnico po sledeh predhodnikov in možicev proti levi (gledano navzgor). Kar hitro smo prišli do skalnega grebena. Najprej nam je bila v pomoč ozka jeklenica, ki nas je popeljala čez najtežja mesta, nato pa smo se vzpenjali po razbitem terenu navzgor. Malo smo si iskali prehode, pomagali so nam možici. Skala je tu dobra, težavnost pa ne prevelika. Na robu se pred nami je odprl ledenik Lagginhorngletscher. Po kratki pavzi sledimo gazi sprva po ravnem, nato pa strmeje navzgor. Ledenik trenutno (še) nima razpok. V umirjenem tempu smo se dvigovali pod stene Lagginhorna. Pred njimi smo zavili levo po zasneženi gredini in nato naravnost navzgor proti grebenu. Tu smo si sneli dereze, saj nas je čakal skalnati del poti. Greben ni preveč težak, na nekaj mestih je potrebno poplezati, drugače pa le sledimo možicem ali pa si sami iščemo prehode. Skala je dobra, počutje tudi. Kar vriskali bi, tako lepo nam je tu gori. Spet malce počivamo in opazujemo naveze pred nami. Vse bolj je zasneženo, skal pa vse manj, zato si spet nadenemo dereze. Ko sestopimo v manjšo škrbino pod dolgim pobočjem nas čaka še kar nekaj vzpona. Sledimo stopinjam, ki nas vodijo levo- desno po zmerno strmem pobočju. Meglice nekoliko kvarijo razgled, a ne vzdušja med nami :). Na levi so prepadne stene, na desni pa zelo strmo pobočje, tako, da je scena res divja. Višje postaja vse strmeje in pod vrhom nas čaka prb. 50 m precej strmega vzpona naravnost navzgor (cca. 40 stopinj). Dobre stopinje nas pripeljejo v manj strm svet, nato pa krenemo desno zelo izpostavljeno do križa na vrhu Lagginhorna (4010 m). Kakšen vzpon, kakšna tura! :) vsi smo navdušeni nad tem, da smo si izbrali ta vrh. Sledi obvezno slikanje, nekaj pavze in počitka. Za zgornji del sestopa prosim Borisa, če me da na vrv, da si malo "prišparam" psiho. Previdno začnemo s sestopom po isti poti. Ko se položi se razveževa. Po pavzi krenemo v skalnati del grebena, pod njim pa nas čaka dričanje po nogah ali riti po ledeniku. Kako uživamo, kot otroci! :) res nam je lepo. Zavijemo desno in se še naprej spuščamo po snegu (naprej Hohsaas). Iščemo prehode, da bo čimveč snega. Nad kočama Weissmieshütten pridemo na gruščnato pot. Do Kreuzbodna, kjer pelje žičnica, nas čaka še prb. 30 minut sestopa po grušču.

Ko prispemo v kamp pospravimo šotore in vso ostalo opremo. Domnu se mudi, zato prvi krene na pot, mi trije pa pospravimo do konca naše stvari, nato pa se okoli 16:30 odpeljemo iz kampa. Po isti poti kot smo se pripeljali se tudi odpeljemo proti domu. Vmes naredimo nekaj pavz. Kar težko verjamem, da pri Milanu ni bilo zastojev. V Ljubljano prispemo v torek okoli 1:00 zjutraj.

Razmere: ledenik zaenkrat ni problematičen. Na poti moramo večkrat poplezati (do II), a težav nismo imeli. Vršni del je kar strm in izpostavljen, zato previdno.
Uživaška, mešana tura (skala, sneg) bo zagotovo navdušila še koga :D. Toplo priporočam.

Hvala Borisu za vodenje, Stanetu za prevoz, vsem skupaj pa za družbo, smeh in odlične 4 dneve v Švici :).

Še v megli

Hohsaas. F: Stane D.

Na soncu :D. F: Domen K.

F: Boris S.S.

F: Stane D.




Boris, naš vodja. F: Stane D.

F: Boris S.S.

F: Boris S.S.

F: Domen K.



F: Domen K.




F: Stane D.

Na grebenu. F: Boris S.S.

Uživaški greben


Malce dol pred dolgim pobočjem



F: Boris S.S.



Navzgor... F: Boris S.S.

Stane. F: Boris S.S.

Boris in Domen. F: Boris S.S.

F: Domen K.

Najbolj strm del poti. F: Boris S.S.

F: Boris S.S.

Strmo doli  v globino...

Selfi. F: Stane D.

Ekipa na vrhu. F: Boris S.S.

F: Boris S.S.
Strmi del poti. F: Stane D.

F: Stane D.

F: Stane D.

Pogled proti ledeniku. F: Stane D.

Dričanje po snegu

Snega je vse manj

F: Stane D.

Weissmieshütten

Dovolj vode za vse leto

F: Domen K.

Desno Lagginhorn. F: Domen K.
Selfi za slovo. F: Stane D.

Aklimatizacija za "višji cilj" 1. del: Weissmies (4017 m) in Allalinhorn (4027 m) - 23. in 24.6.2018

Po slabem letu smo šli spet v Švico osvajat štiritisočake :).

V petek popoldne smo se trije odpeljali mimo Nove Gorice, Benetk in Milana, kjer smo zavili proti Švici. Čez prelaz Simplon smo v poznih nočnih urah prispeli do kampa Michabel v Saas Grund-u in si pripravili šotore za spanje.

Naslednje jutro se nam pridruži še Domen. Podali smo se na prvo aklimatizacijsko turo na meni že poznani Weissmies. S Saas Grunda smo se z žičnico peljali do Hohsaas-a na višini prb. 3100 m, od tam pa smo krenili peš. Lahko smo uživali v jasnem vremenu in krasnem razgledu. Najprej smo se spustili do ledenika, nato pa krenili levo po sledeh predhodnikov. Dobra gaz nas je vodila navzgor nekoliko bolj desno kot lani. Ledenik Triftgletscher je imel zdaj precej manj razpok kot lani, bo pa v poznem poletju situacija drugačna. Nekoliko bolj strm in izpostavljen vzpon nas pripelje na odprto pobočje, kjer že vidimo vrh. Med samim vzponom naredimo več pavz. Nevarnih razpok še ni na vidiku. Med potjo srečamo kar nekaj navez. Počasi se dvigujemo proti sedlu blizu vrha, kjer je spet pavza. Sonce močno žge, piha pa tudi mrzel veter. Proti vrhu je pobočje nekoliko bolj strmo in izpostavljeno, a je gaz odlična in v slabe pol ure smo na vrhu Weissmiesa (4017 m), ki nam ponudi odličen razgled :D. Po isti poti se brez večjih težav vračamo proti žičnici. Sneg se je medtem nekoliko odjužil. Tu sem že začutil glavo, ko prispemo v kamp pa me je sploh bolela, pa nisem bil edini. Najprej sem šel malo počivat, potem pa smo si skuhali kosilo, se smejali, hecali in delali plane za naprej. Ob dokaj zgodnji uri smo se odpravili spat.


Pogled iz kampa. F: Stane D.

F: Domen K.

F: Boris S.S.

Fantastično!

Kreuzboden, pogled na Lagginhorn (desno)

Polno štiritisočakov

F: Stane D.

Hohsaas. F: Domen K.

Ledenik Triftgletscher. F: Domen K.

Naša četica koraka.... :D

F: Boris S.S.
F: Boris S.S.

Zanimiv ledenik. F: Domen K.

Ledenik Triftgletscher. F: Stane D.

Razpoka. F: Boris S.S.



Navzgor....

F: Domen K.



F: Boris S.S., Domnov telefon :)

Na sedlu. F: Stane D.



Gasilska. F: Boris S.S.

F: Stane D.



F: Boris S.S.

Od tu se vidi kar 18 štiritisočakov
V nedeljo zjutraj ni nobenega več bolela glava, čas je bil za akcijo. Zapeljali smo se do Saas Fee-ja, od tam pa peš skozi mesto do žičnice, ki nas je peljala do Fellskin-a, od tam pa z podzemno železnico Metro Alpin do postaje Allalin na višini 3500 m. Tu smo se pripravili za odhod na Allalinhorn (4027 m). Sprva poteka pot po ravnem; pred začetkom vzpona smo se delili: Domen in Stane sta šla po strmi varianti, po tisti, po kateri smo šli lani, jaz pa nisem hotel še enkrat trpeti tam gori, zato sva šla z Borisom po običajnem pristopu. Sledi predhodnikov vodijo malce levo-desno med redkimi razpokami, višje pa teh ni več. Greva počasi, dosti se ustavljava in počivava. Tudi danes srečamo veliko navez, ki so dodobra utrdile gaz. Zaradi oblakov ali megle ni ravno razgleda, pa še rahlo naletava sneg, a nas to ne moti. Križ že vidiva, do njega ni več daleč. Malo pavze in uživanja, nato pa spust navzdol. Mislila sva, da bosta Domen in Stane pred nama na vrhu, nakar ju Boris zagleda v strmem pobočju tik pod vrhom. Vzameva si malce pavze, da naju dohitita, nato pa nadaljujemo s sestopom po običajni smeri nazaj. Z žičnico se zapeljemo še do Hannig-a nad Saas Fee-jem, kjer se razgledujemo na okolico. Nato pa spust skozi mesto do izhodišča. Spet čutim, da me boli glava. Ko pridemo v kamp je postopek skoraj enak kot včeraj. Imamo se zelo lepo, tu ni kaj dodati. A ta dan še nismo vedeli, da nas najboljše šele čaka.... :D

Razmere: oba ledenika imata zelo malo razpok, gaz je narejena. Se bo pa ta situacija spreminjala s časom. Turi tehnično nista pretirano zahtevni, glavni problem je verjetno višina. Pozorni moramo biti na to, kdaj peljejo zadnje žičnice, da je ne zamudimo (okoli 16:15).


F: Domen K.

Saas Fee



F: Stane D.

Metro Alpin, fascinantno. F: Domen K.



F: Boris S.S.

F: Domen K.

F: Domen K.

F: Stane D.

Z Borisom sva že blizu vrha

F: Stane D.



Midva že na vrhu. F: Boris S.S.

Domen in Stane v zadnji strmini. F: Boris S.S.

F: Stane D.

F: Stane D.

F: Stane D.


Pogled v dolino

Malo se je pokazal lepotec nad Zermattom




F: Boris S.S.


F: Stane D.

F: Domen K.

Hannig. F: Stane D.

Tako je izgledalo naše bivališče. F: Boris S.S.