Nič kaj zimski Grintovec (2558m) - 29.1.2017

Vesel sem bil, ko sem se po kar dolgem času dogovoril za turo z Boštjanom.
V nedeljo ne prav zgodaj zjutraj sem se odpravil do Kamniške Bistrice, kjer sva se dobila z Boštjanom in skupaj nadaljevala po zasneženi in mestoma ledeni, a za silo prevozni cesti do spodnje postaje tovorne žičnice na Kokrsko sedlo. Po malici sva nadaljevala po lepo zasneženi poti. Pot ves čas vijuga sem ter tja. Podlaga je trda, a drsi nama ne. Kaj kmalu doseževa sonce, postane toplo. Po kratki pavzi nadaljujeva in se kar hitro vzpenjava, medtem pa si imava veliko za povedati. Višje prideva na odprto, sprva nadaljujeva po letni poti, višje pa greva kar naravnost navzgor, kjer so že narejene stopinje. Sonce močno greje, midva pa kmalu doseževa Cojzovo kočo na Kokrskem sedlu, kjer narediva pavzo. Skoraj do sedla je ves čas sneg, tu ga pa zmanjka. Ko si odpočijeva nadaljujeva proti vrhu. Boštjan predlaga, da greva čez Dolge stene, saj je videti večinoma kopno. Seveda se strinjam, zato pri razcepu zavijeva desno proti Skuti, a le do Malih vratc, kjer kreneva levo po slabi stezici. Večinoma je kopno. Povzpneva se na greben, kateremu slediva kar nekaj časa. Pot je razgledna, dan pa čudovit. Ko se bližava vršni gmoti Grintovca opaziva, da naju pod grebenom čaka tudi nekaj snega, pa nič zato, saj naj bi bila zdaj zima. Ker on to pot pozna gre naprej in izbira dobre prehode. Mestoma preplezava kako mesto I-II. Vijugava sem ter tja, da se izogneva trdemu snegu v senci. Že precej visoko, približno 50 m pod grebenom se opremiva z derezami in cepinom, saj je do vrha sneg. Hodiva ob grebenu, višje pa kar po njemu. Zadnji vzpon do markirane poti čez streho je strm (do 55 stopinj), sneg pa je kar neugoden, saj cepin ni prijel. Z nogama sva močno udarjala in delala stope. Hitro doseževa vrh Grintovca (2558 m), kjer naju pričaka fenomenalen razgled! Nad osrednjo Slovenijo gosta megla, gore pa so gledale izven te megle. Po slikanju si malo odpočijeva in se okrepčava. Malo poklepetamo z ljudmi na vrhu, ki pa jih ni tako veliko, kot bi morda pričakoval za tak dan. Pospraviva stvari v nahrbtnik in začneva sestopati po strehi. Prvih 150 višinskih metrov potrebujeva opremo, nato pa postane večinoma kopno in nadaljujeva brez zimske opreme. Paziva na ledene dele poti. Po krajšem fotoshootingu nadaljujeva s sestopom. Kmalu zagledava kočo. Do nje se izmenjavata zasnežena in kopna pot, večjih težav ni. Tu srečava večjo skupino Hrvatov, ki so tudi prišli uživati v naše lepe gore. Na sedlu narediva kratko pavzo, si nadeneva opremo in začneva sestopati proti dolini, zgornji del kar po flanki (približno 35 stopinj), nižje pa spet po poti. Pri klopci pospraviva opremo in nadaljujeva do izhodišča. Mestoma malo pot drsi, zato previdno. Sledila je le še vožnja domov.

Zahtevnost in razmere: do sedla sneg, nato malo mešano. Dolge stene kopne, vršni del JV grebena pa zasnežen. Zgornji del strehe zasnežen, nižje pa malo mešano, a večinoma kopno. Do sedla podobno.
Prehod čez JV greben je lep, a zahteven. Pozor na ledene površine!

Hvala Boštjan za turo in za vse, kar si me naučil na tej turi :)

Pri koči v Kamniški Bistrici

Flanka pod sedlom

Čudoviti razgledi

Mala vratca, tu kreneva levo

Lepa pot

Dolge stene in Grintovec

Štruca in Skuta

Bivak pod Grintovcem

Bližje vrhu

Po šodru

Vrh

Fantastično!

Midva

Kočna, levo Julijci, desno Košuta

Streha

Fotoshooting

Blizu sedla

Grintavec z sedla

Proti avtu

Turska gora in Brana

Krn (2244m) čez Krnčico (2142m) - 31.12.2016

Ko sem že mislil, da bo letošnji 31. december običajen dan, me razveselijo domači. Izberemo tako turo, da smo vsi zadovoljni. Tako se v soboto zjutraj odpravimo na pot. Zapeljemo se do parkirišča pod Planinama Zapleč in Zaprikraj, cesta je trenutno zelo slaba. Ko se najemo, se Gašper, oče in jaz podamo po lepi mulatjeri navzgor proti sedlu Vrata. Pot je v dobrem stanju in ni nikjer preveč strma. Razgledi so vse lepši. Tik pod sedlom vrata nadaljujemo po poti desno. Nadaljnja pot pelje skozi predor, višje pa po vklesani mulatjeri navzgor. Neverjetno, kje so pred točno 100. leti delali poti. Vsa čast ljudem, ki so to opravljali. Ves čas nas spremljajo ostaline iz 1. svetovne vojne. Ko se pot položi nas puščica povede v levo proti vrhu Krnčice (2142 m), kjer uživamo v fantastičnem razgledu. Ko si malo odpočijemo se odločimo, da skočimo še na Skutnik (2074 m). Prehode poiščemo nekaj metrov levo od križa na Krnčici. Pot je mestoma strma, moramo tudi poplezati. Vrh Skutnika je močno preluknjan, kavern je tu res ogromno, svet pa je zelo zanimiv. Po isti poti se vrnemo do Krnčice, nato pa nadaljujemo po poti proti vzhodu. Pot je zelo razgledna in zanimiva. Povzpnemo se še na Srednji vrh (2134 m). V mislih imamo, da bi se kar po SZ grebenu povzpeli na vrh Krna (2244 m). Povzpnemo se do travnate rame. Gašper gre naprej in pove, da se bo dalo iti. Kljub temu se z očetom odločiva, da greva nazaj in po markirani poti proti vrhu. Gašper medtem lepo napreduje proti vrhu. Teren je zahteven in izpostavljen z mesti I-II (sreča tudi kak klin, kar je precej zanimivo). Midva z očetom pa nadaljujeva po meliščih pod steno Krna, kjer opazujeva številne ostanke granat. V pol ure sva na Krnski škrbini (2058 m), od tam pa kreneva proti vrhu, ki ga po 20 minutah tudi doseževa. Medtem, ko smo mi hodili po opisani poti sta se mama in Hera zapeljali do Planine Kuhinja in se nato podali po običajni poti na Krn. Na vrhu smo se vsi spet srečali. Razgled je bil res čudovit. Videli smo od morja do Dolomitov in vse vmes. Razgled je res veličasten. Na vrhu je veliko ljudi, tudi kar nekaj Idrijčanov. Spustimo se do koče, kjer si vzamemo daljšo pavzo, da si odpočijemo in napolnimo moči. Na soncu je precej toplo, vsake toliko pa zapiha hladen veter. Pripravimo se za odhod. Sestopamo po običajni poti na Planino Kuhinjo. Ta pot je res svojevrstna. Vmes naredimo še krajši postanek, da še malo uživamo v soncu. Ko prispemo do avtomobila se še zadnjič zazremo proti današnjemu cilju. Zatem pa nas čaka le še vožnja do doma.

Zahtevnost: pot do pod Krna ni posebno zahtevna. Mestoma je nekoliko bolj ozka. Vzpon na Skutnik je bolj zahteven, na Krn po SZ grebenu pa je še zahtevnejši. Plezamo izpostavljena mesta I-II. V mokrem ne na turo. Drugače pa je to fantastičen svet, poln ostankov iz vojnih časov. Pot je izredno razgledna in zanimiva. Močno priporočam. Pot je markirana.

Tako sem na odličen način zaključil leto 2016.
Hvala vsem, ki so to turo naredili tako lepo :).

Tu gor gremo

Kaninske gore v polnem sijaju

Čudovit svet

Ostanki

Del lopate

Planini Zapleč in Zaprikraj

Mulatjera

Točno 100. let staro

Krnčica

Fantastičen razgled

Skutnik

Ostanek v enem od rovov

Ostanki

Krn

Morje

Zamrznjeno Krnsko jezero

Na vrhu Krna

Naša Hera

Pl. Slapnik

Klasični Krn, pogled iz Kuhinje

V dolini pa zima