ponedeljek, 25. januar 2016

Sončni zahod, polna luna in Matajur (1642m) - 23.1.2016

Sončni zahod in polna luna sta v  januarju ob lepem vremenu naš cilj. Tudi letos ni bilo nič drugače. Tokrat se nas nabere kar 14. V soboto ob 12:00 smo se dobili na avtobusni postaji v Idriji in se odpravili do vasi Avsa. V prijetnem tempu smo se vzpenjali po stari poti. Sprva po gozdu, višje pa po bolj odprtem terenu. Razgledi so bili vse lepši. Ko stopimo na cesto se odločimo, da gremo tudi čez Mrzli vrh (1358m), za njim se malo spustimo in nadaljujemo po cesti. Markirana pot naredi bližnjico naravnost navzgor in kaj kmalu se znajdemo na vršnem pobočju. Ob sončnih žarkih, ki so nas prav lepo greli smo prispeli v slabe pol ure na vrh Matajurja (1642m). Na vrhu je bilo mrzlo, zato smo se hitro oblekli. Imeli smo še dovolj časa, da smo v miru pomalicali in se pripravili na začetek akcije. Po 16:30 pa se je počasi začelo: gore so se začele barvati v škrlatne barve, za Škofičem pa je vzšla polna luna. Kako lepo. Na eni stran zahod sonca, na drugi vzhod lune. Narava nam res pričara čudovite prizore. Sonce je zašlo, mi pa smo še naprej opazovali to čudo. Veliko smo slikali, peli, plesali, vriskali in se veselili. Nekateri smo tudi tulili v luno (brez tega pač ne gre :)). Starejši del skupine se je odločil, da bodo šli počasi navzdol, mi pa smo uživali na vrhu še en čas. Neizmerno lepo smo se imeli. Potem pa so se začele prižigati še lučke v Furlanski nižini. Izjemno. Veliko časa smo preživeli na vrhu, a tudi to se je enkrat moralo končati. Nekaj pred 18:00 uro smo ob soju lune začeli s sestopom. Pot je bila mestoma ledena, šli smo previdno. Spet smo peli, govorili in se veselili lepega dneva. Pod Mrzlim vrhom smo zavili nazaj proti izhodišču, kamor smo prispeli ob 19:30.
Na izhodišču pa nas je dosegla še ena lepa novica, in sicer o uspehu naših mladih v osnovnošolski in srednješolski konkurenci na tekmovanju Mladina in gore - oboji so dosegli 1. mesto, ena skupina pa še 3. mesto. Čestitke tudi našim tekmovalcem.
Sledila je še vožnja domov. Tako smo zaključili res en lep dan. Kombinacija sončni zahod in polna luna res nikoli ne razočara.

Link do prikupnega videa :)
https://vimeo.com/153018150

Hvala vsem, ki ste včerajšnji dan naredili res lep, hvala pa tudi vsem za slike :).





















































































nedelja, 13. december 2015

Osamljeni razglednik nad Zadnjico - 13.12.2015

Za nedeljo z Gašperjem izbereva krajšo turo. Okoli osmih prispeva v Zadnjico. Po zajtrku se odpraviva lepemu dnevu naproti. Temperatura je bila kar nekaj stopinj pod ničlo, zato se ne obirava. Po 45 minutah ceste prideva do razcepa, kjer zavijeva desno proti Prehodavcem. Prečiva strugo in se pričneva vzpenjati. Na poti je nekaj snega, pot je shojena - mestoma tudi malo ledena, vendar derez ne potrebujeva. Višje ko sva, višja je tudi temperatura pa tudi klanec naju dobro ogreje. Večinoma gre pot po ali ob strugi. V dobri uri doseževa sedlo Čez dol, kjer narediva krajšo pavzo. Tu je še vse zasneženo, do 20 cm suhega snega. Zavijeva desno za stopinjami predhodnikov. Hitro začne zmanjkovati snega, bližava pa se tudi soncu. Neoznačeni stezici slediva v desno med rušjem, ki ga je tukaj precej. Mestoma je potrebno tudi nekaj pretikanja. Ko stopiva na sonce je čisto druga zgodba kot do sedaj. Prijetno toplo je. Mestoma se pojavi nekaj snega ali ledu, a nadaljujeva brez težav. Kmalu zagledava pred seboj skupino pohodnikov tik pod vrhom. Na Zadnjiški Ozebnik (2084m) stopiva okoli 11:30, skupaj s še 3 gorniki. Razgled kot se šika, malo vetra in toplo sonce, zato si vzameva 1 uro za uživanje na vrhu. Ob 12:30 začneva sestopati po isti poti nazaj do sedla. Tik nad njim prideva nazaj v senco in mraz, temperatura je padla na ničlo. Kar nekaj časa v teh krajih ne bo sonca, isto je tudi z dolino Zadnjice. Na sedlu zavijeva desno in sestopiva po drugi poti proti Trenti. Slediva lepi mulatjeri. Vmes opaziva zanimivo stezo proti sedlu Čez Drt. Takoj sva dala to stezo na listo želja za prihodnost. Še naprej sestopava po lepi poti skozi skoraj pravljične gozdove. Mimo hiše kmalu stopiva na cesto, njej pa slediva do glavne ceste. Vmes opazujeva strugo z lepimi tolmunčki. Zadnji del poti se še kar vleče. Mimo zaselka Na Logu se povzpneva do parkirišča v Zadnjici. Malo okrepčila in nato še vožnja v Idrijo.

Razmere: do višine cca. 1700m je že prava zima - sneg in mraz, ponekod je ledeno. Od tam naprej pa dosežemo sonce in je pot večinoma kopna in ob sončnih žarkih prav prijetna. Opreme nisva potrebovala.

Hvala Gašperju za turo :)


BG
Po cesti

Pogled v smeri cilja

Pogled proti Triglavu, Doliču in Kanjavcu



Prikaže se nama Jalovec

Luknja



Nad Kriškimi podi

Proti sedlu Čez dol

Pogled nazaj proti Zadnjici

Čez dol

Sonceeeee :)

Na sedlu že zimsko vzdušje

Končno na soncu

Svet rušja



Zadnjiški Ozebnik

Triglav

Nad KR podi

Mojstrovke, Prisojnik, Razor

Jalovec in Mangart - neločljivi par

BG, zadaj Kaninski hribi, spodaj Trenta



Kanjavec, skrajno desno Prehodavci

Slovo od Ozebnika

2 uri sonca sva imela, nič več
Spet v mrazu


Lovska koča

Mulatjera

Utrinek



Krasen tolmun



Kriški podi

Tu sva prišla dol