PrimožGrahelj's blog

petek, 11. september 2015

Vrhovi vzhodno od Storžiča - 10.9.2015

Za četrtek sem se dogovarjal s Stašo za nekoliko krajšo in nezahtevno turo. Cilja pa vseeno nisem še hotel izdati, nje pa to tudi ni motilo, ravno nasprotno. S seboj je povabila še 2 dekleti. Tura s 3 dekleti, kaj še hočeš boljšega? :)
Tako smo v četrtek ob dokaj znosni uri krenili proti Gorenjski. Blizu Kranja smo se ustavili in uživali ob sončnem vzhodu, nato pa nadaljevali pot do parkirišča nad vasjo Mače. Tu smo se opremili in odpravili navzgor po Mačenski poti. Hodili smo po gozdni vlaki. Pri razcepu smo zavili levo in se v ključih vzpenjali. Po pol ure smo bili na robu lepih travnikov z odličnim razgledom. Kmalu smo prišli do Hudičevega Boršta, kjer stoji zavetišče. Po krajši pavzi smo nadaljevali pot proti vzhodu. Ves čas smo čvekali in uživali v naravi. Mestoma nekoliko ožja pot nas je pripeljala do sedla, kjer smo zavili levo proti prvemu vrhu. Vmes smo se ga "zadevali" z mravljinčno kislino. Sprva skozi gozd, višje pa skozi rušje smo se kar strmo vzpenjali. Ko se je odprlo smo stali na Cjanovci (1820m). Odločili smo se, da si odpočijemo in pomalicamo nekoliko kasneje. Sledil je kratek spust nato pa vzpon na Srednji vrh (1853m). Na vrhu je še kar pihalo. Po selfie-ju smo se spustili med rušje, kjer smo naredili daljšo pavzo. Jedli smo, čvekali in se lepo imeli. Hitro je bila ura poldne in čas je bil, da smo krenili naprej. Spust, nato pa krajši vzpon na Mali Grintovec (1813m). Škoda, da so bili vrhovi okoli nas večinoma v oblakih. Ker je pihalo smo hitro šli naprej. Spustili smo se na Mačensko sedlo. Dekleta so bila pripravljena osvojiti še zadnji vrh, zato smo se odpravili strmo navzgor proti Bašeljskem vrhu (1744m), ki smo ga hitro dosegli. Oblaki so se nekoliko razkadili, zato se nam je prvič na današnji turi prikazal Storžič v celotni podobi. Spustili smo se do Doma na Kališču, kjer smo pojedli vse, kar je še ležalo v nahrbtniku. Dekleta so zganjala norčije, jaz pa sem se smejal, kot že nekaj časa ne. Od smeha sem že malce začutil trebušno prepono. Prišel je čas, da začnemo sestopati proti izhodišču. Med potjo smo (kot že ves dan) veliko govorili in se smejali. Bilo mi je zelo lepo, pa še sestop je minil hitreje zaradi debate. Brez težav smo dosegli cesto, po njej pa v 15 minutah izhodišče. Bilo nam je kar žal, da je tako lepe ture že konec. Malo smo še posedeli na izhodišču. Pred odhodom je sledil še obvezen "pipi mahn" nato pa le še vožnja proti domu. V Ljubljani sem pustil dekleta, sam pa sem nadaljeval pot do Idrije.

Rad bi se še enkrat zahvalil dekletom za res dobro družbo in obilico smeha :).

Izjemen začetek dneva

Proti Hudičevem Borštu

Hudičev Boršt

Slepec na poti

Proti Javorjevem vrhu

Proti Cjanovci

V kraljestvu travnikov

Z Cjanovce naprej

Še malo do Srednjega vrha

Dekleta

Sproščeno vzdušje

Selfie

Storžič se odpira

Mali Grintovec

Mačensko sedlo

Povsem se je odprl

Dom na Kališču

Proti Mačam

Najboljša zabavljačica

nedelja, 30. avgust 2015

Prečenje Pelcev - 29.8.2015

Po neuspehu prejšnji vikend sva odločena, da Pelce ne bova pustila pri miru. Tokrat se sama zjutraj ob 4:00 odpraviva lepemu dnevu naproti. Po malici se odpraviva po strugi navzgor, višje pa po poti do Planine Zapotok, kjer natočiva vodo. Nato pa nekaj 100m nazaj, in levo navzgor (možic) proti grapi, pred njo pa desno in po gozdnem robu do trav. Poti po gozdu je mestoma težko slediti. Prečkava pot Špička - sedlo Kanja in nadaljujeva desno nad "Za Razorcem". Tokrat se drživa nekoliko bolj desno, bližje vrhu Griva. Sprva po travah, višje tudi po skalah do kotanje Velika planina in naprej proti dobro videnem sedlu. Tu primeva prve skale. Na sedlu pa desno proti vrhu. Odločiva se, da izpustiva južni vrh Zadnjega Pelca, ki sva ga osvojila prejšnjo nedeljo, zato zavijeva levo nad grapo. Splezava okoli skale, kjer prideva do varovališča. Odločiva se, da se bova varovala (II-III, izpostavljeno). Do severnega vrha Zadnjega Pelca (2315m) ni več daleč. Po malici kar hitro nadaljujeva po grebenu. Na koncu grebena zavijeva levo in se spustiva po strmih travah do sedla (zelo zahtevno! v mokrem raje ne hoditi). Na drugi strani se večinoma po travah povzpneva na Srednji Pelc (2336m). Hitro nadaljujeva naprej po grebenu, ki je tu zelo širok in lahko prehoden. Opazujeva pobočja nad Bavšico, če bi kje opazila pristop čez Zajčjo polico, a brez uspeha. Tik pred Visokim Pelcem (2388m) prečiva v levo po polici in nato splezava na vrh, kjer stoji velik možic. Od tu naprej pa je to druga zgodba. Kmalu postane greben zelo izpostavljen, malce tudi poplezava. Mimo balvanov sva kar hitro pri prvem stolpu, ki ga splezava naravnost navzgor (II, zgoraj sidrišče). Z vrha izpostavljeno proti levi v škrbino. Naslednji stolp spet preplezava (II). Kmalu sva v lažjem svetu in na naslednjem vrhu. Sestopimo skozi kamin in nato izpostavljeno proti zadnjemu stolpu, ki pa je lažji. Vmes narediva nekaj atraktivnih fotk na zataknjeni skali nad prepadi Bavšice. Hitro doseževa možic na Pelcu nad Klonicami (2442m), kjer sva že ob 12:00. Uživava v izjemnem dnevu in razgledu. Jalovec bi lahko skoraj dosegla z roko. Med drugim sva videla tudi Snežnik, Veliki Klek, Amariano, Antelao itd. Čakal naju je zelo zahteven sestop. Sprva po grebenu, nato pa levo po žlebu (II). Kmalu sva nad globoko škrbino. Do nje sva plezala navzdol (II, šodr!!) Nad njo pa strmo navzgor čez plato (III, izpostavljeno), kjer me je Gašper povaroval. Naprej po ostem grebenu (I-II), nato pa desno v gruščnato grapo. Po njej do roba, nato pa prečkva v levo nazaj na greben. Na robu stoji varovališče. Odločiva se za spust po vrvi (II, izpostavljeno). Da pa ne bi šlo vse ok, nisva mogla potegniti vrvi, zato je Gašper splezal nazaj do varovališča in "osvobodil" vrv. Še nekaj skal in hitro sva dosegla Škrbino za Gradom, kjer je bilo konec težavne poti. V senci pod škrbino sva malo pomalicala, se osvobodila opreme za plezanje in si odpočila. Začela sva sestopati po šodru. Po 20 minutah sva bila pri Zavetišču pod Špičkom. Hitro sva nadaljevala s sestopom proti Trenti. Vmes sva med drugim srečala dve gospe, eno v japonkah, eno pa v sandalih. Neverjetno. Sonce je močno pripekalo. Na srečo sva kar hitro sestopila do gozda. Po lepi poti sva sestopila nazaj do izhodišča. Pri avtu sva bila ob 16:00. Bilo je zelo vroče. Hitro sva se odpeljala nekaj km, kjer sva se sputila do Soče in se na hitro ohladila. Sledila je vožnja domov.

Težavnost: alpinistični vzpon (III/I-II, 300m). Greben in sestop iz Pelca nad Klonicami sta mestoma zelo izpostavljena in zahteva miren korak. Skala je ponekod krušljiva, ponagaja nam tudi šodr. Pozor na strme trave, v mokrem nikar na turo!! Drugače pa so to pristni (skalno-travnati) trentarski užitki :). Tudi orientacija je zelo zahtevna, ponekod pa nam pomagajo tudi možici.

Hvala Gašperju za izjemno turo :)