nedelja, 20. marec 2016

Sončno-snežna pravljica na najvišjem vrhu Spodnje Bohinjskih gora (2085m) - 19.3.2016

Dolgo sem čakal na dan, ko se spet odpravim tja gori, kjer se imam najlepše. Pa je prišla sobota, ko sva se z legendo Danijem in Stašo dogovorila za turo.
Ob 5:00 smo se odpravili vse do Tolminskih Raven, kjer smo se pripravili na vzpon. Migovec se je že obarval v barve sončnega vzhoda, bilo je res lepo. Odpravili smo se proti Migovcu, kmalu pa smo zavili desno v markirano grapo, ki je najhitrejši pristop proti Škrbini. Sredi grape stopimo na sneg. Po slabi uri smo pri prvem razpotju, kmalu pa dosežemo še drugega. Gremo proti Škrbini. Sprva po dolinci, nato pa zavijemo v desno proti steni. Sneg je večinoma še kar ok, vsake toliko pa se je že zjutraj kar vdrlo. Plazovine pa so bile fino trde, odlične za dereze. Tu si tudi nadenemo opremo. V nadaljevanju prečkamo več plazovin. Zadnji vzpon na Škrbino ni tako kratek, a nič zato. Sam sem tako užival, da sploh nisem čutil napora. Na Škrbini se nam je odprl čudovit razgled na severno stran. Nadaljujemo na naš prvi vrh - vrh Konte (2014m). Sprva zložno, nato pa bolj vse strmeje. Pod vrhom postane tudi bolj zahtevno. Po kratki pavzi se vrnemo nekaj minut in prečimo proti zahodu. Sonce je že zmehčalo sneg, a ni bilo prehudo. Dani se odloči za vzpon na Podrto goro, mlajši del odprave pa je nadaljeval proti Zelenemu vrhu (2052m). Tam smo si odpočili in neizmerno uživali v čudovitem dnevu in vremenu. Po pol ure nas dohiti Dani, ki kar ne more skriti zadovoljstva, da je lahko "popikal" flanko do Podrte gore (2061m). Uživamo v dnevu in Danijevih pripovedih, ki jih kar ne zmanjka. Po malici nadaljujemo še na najvišji vrh Spodnje Bohinjskih gora - Tolminski Kuk (2085m). Ne ustvaljamo se prav dolgo. Kar hitro se spustimo (podričamo) proti jugu v smeri proti Migovcu, na primernem mestu pa smo zavili proti levi. Čez kotanjast svet smo se spustili proti dolinci med Škrbino in Migovcem. Iskali smo najboljše prehode po pobočju (do 45 stopinj). Sneg se je kar dobro odjužil. Kmalu smo sestopili do mesta, kjer smo zjutraj skrenili s poti. Do avta smo se vrnili po isti poti. Veseli nad tako dobro turo smo pri avtu še malo posedeli in uživali. Nato pa je sledila še vožnja proti Idriji.

Razmere in zahtevnost: sneg se začne na prb. 1100mnm. Količina hitro narašča z višino. Do vrha Konte je bil sneg večinoma še dober za pikanje z derezami, nato pa vse bolj odjužen. Pri sestopu pa si se lahko udrl že do pasu, da je bilo potrebno "reševanje".
Tura je zahtevna, ima nekaj prečnic in nakloni pobočja so do 45 stopinj (odvisno od izbrane smeri)

Hvala vsem trem za ta super dan :)


Prvi žarki



Grapa

Vrh nad Škrbino in Meja







73 letnik brez težav sledi



Plazovina







Iz Škrbine

Proti vrhu Konte

Strmo je strmo...

Na vrhu

Vesel kot že nekaj časa ne :)

Bohinjsko jezero

Prečnice

Vse je zalito s snegom



Zeleni vrh





Kuk in še mnogo drugega

Ekipa



Nad Tolminko







Migovec in Grušnica

Čisti užitki

Wiiiiiiiiii





Ni kaj, včasih se udremo kar skupaj



Nazaj v grapi



ponedeljek, 25. januar 2016

Sončni zahod, polna luna in Matajur (1642m) - 23.1.2016

Sončni zahod in polna luna sta v  januarju ob lepem vremenu naš cilj. Tudi letos ni bilo nič drugače. Tokrat se nas nabere kar 14. V soboto ob 12:00 smo se dobili na avtobusni postaji v Idriji in se odpravili do vasi Avsa. V prijetnem tempu smo se vzpenjali po stari poti. Sprva po gozdu, višje pa po bolj odprtem terenu. Razgledi so bili vse lepši. Ko stopimo na cesto se odločimo, da gremo tudi čez Mrzli vrh (1358m), za njim se malo spustimo in nadaljujemo po cesti. Markirana pot naredi bližnjico naravnost navzgor in kaj kmalu se znajdemo na vršnem pobočju. Ob sončnih žarkih, ki so nas prav lepo greli smo prispeli v slabe pol ure na vrh Matajurja (1642m). Na vrhu je bilo mrzlo, zato smo se hitro oblekli. Imeli smo še dovolj časa, da smo v miru pomalicali in se pripravili na začetek akcije. Po 16:30 pa se je počasi začelo: gore so se začele barvati v škrlatne barve, za Škofičem pa je vzšla polna luna. Kako lepo. Na eni stran zahod sonca, na drugi vzhod lune. Narava nam res pričara čudovite prizore. Sonce je zašlo, mi pa smo še naprej opazovali to čudo. Veliko smo slikali, peli, plesali, vriskali in se veselili. Nekateri smo tudi tulili v luno (brez tega pač ne gre :)). Starejši del skupine se je odločil, da bodo šli počasi navzdol, mi pa smo uživali na vrhu še en čas. Neizmerno lepo smo se imeli. Potem pa so se začele prižigati še lučke v Furlanski nižini. Izjemno. Veliko časa smo preživeli na vrhu, a tudi to se je enkrat moralo končati. Nekaj pred 18:00 uro smo ob soju lune začeli s sestopom. Pot je bila mestoma ledena, šli smo previdno. Spet smo peli, govorili in se veselili lepega dneva. Pod Mrzlim vrhom smo zavili nazaj proti izhodišču, kamor smo prispeli ob 19:30.
Na izhodišču pa nas je dosegla še ena lepa novica, in sicer o uspehu naših mladih v osnovnošolski in srednješolski konkurenci na tekmovanju Mladina in gore - oboji so dosegli 1. mesto, ena skupina pa še 3. mesto. Čestitke tudi našim tekmovalcem.
Sledila je še vožnja domov. Tako smo zaključili res en lep dan. Kombinacija sončni zahod in polna luna res nikoli ne razočara.

Link do prikupnega videa :)
https://vimeo.com/153018150

Hvala vsem, ki ste včerajšnji dan naredili res lep, hvala pa tudi vsem za slike :).