PrimožGrahelj's blog: Skoraj polna luna, sončni vzhod in sneg - vse to in še več v okolici Krvavca

Začel sem ob 5ih zjutraj s parkirišča pod planino Jezerca. Zelo sem se veselil današnje dogodivščine 😀 prijateljica luna se mi je nasmihala, jaz pa sem jo prosil, naj mi sveti in pomaga na moji poti. Pobočja proti Domu na Krvavcu so večinoma kopna. Na robu pobočja pa se je vse spremenilo, ko sem stopil na rob smučišča. Hodil sem ob desnem robu navzgor. Ta čas, preden se naredi dan, pa še na taki lokaciji, kjer je razgled res čudovit... Čarobno je bilo, res 😍 tempo je bil kar dober in hitro sem napredoval preko vrha Krvavca (1853 m), od tam pa rahlo navzdol do manjšega sedla. Še naprej sem se držal povsem desno izven smučarskih prog. Zmerno strm vzpon me pripelje do vrha sedežnice tik pod vrhom Velikega Zvoha (1971 m), kjer se pripravim na šov narave 😍 le hladen veter je malce kvaril sicer zelo lepe trenutke. Za Košutno vzide sonce okoli 6:38. Te barve, na drugi strani pa še luna, ki počasi zahaja. To je tisto, za dušo 😀.
Kaj kmalu si pripravim zajtrk, se ustrezno opremim in nadaljujem po grebenu Ježa. Prvi del grebena je zahteven, mestoma je strmo in izpostavljeno. Sneg je bil trd, dereze so odlično prijemale. Sledil sem sledem predhodnikov. Kaj kmalu sledi strm spust, kratka prečnica, nato pa krajši strm vzpon skozi manjšo grapo. Verjetno detajl te ture. Ravno položen prehod ni, hudo strm pa tudi ne, je pa zahteven in potrebno je biti previden. Še krajša prečnica in sem iz najtežjega dela poti. Še naprej sledim sledem prehodnikov ob ali po grebenu in kar presenečen sem, kako hitro sem na vrhu Korena (1999 m). Kot, da bi bil tale greben vsakič krajši 😎 spustil sem se prečno navzdol proti Škrbini, se malce poigral v snegu, nato pa začel zame enega izmed najlepših vzponov tu okoli - proti Kalškemu grebenu. Nobene zahtevnosti, prijetna naklonina in lep teren 😀. Užival sem, kot že večkrat tu gori. Veter je še vztrajal, sonce pa je že pošteno grelo. Brez težav dosežem vršno pobočje in kmalu tudi sam vrh Kalškega grebena (2224 m), kjer se mi odpre pogled proti najvišjim vrhovom v Kamniških Alpah. Imel sem kaj videti 😍 malce pod vrhom najdem nekaj zavetja, se malce ustavim in počivam, nato pa se vrnem po poti vzpona. Do škrbine sem se hitro spustil, tisti vzpon do pod vrha Korena pa tudi ni bil pretirano naporen. Imel sem dovolj za danes, zato sem sestopil dalje proti planini Koren. Šel sem večinoma kar naravnost navzdol proti večji kotanji, kjer je bila potegnjena glavna zimska špura. Še naprej sem se spuščal do prej omenjene planine, kjer sem si spet vzel nekaj več počitka. Super je, ko se ti ne mudi 😀. Malce sem poklepetal, si odpočil, nato pa nadaljeval po vse bolj omehčanem snegu. Malce navzgor, pa potem navzdol, pa spet navzgor... Tako je pač speljana ta pot, ki je mestoma tudi že kopna. Počasi se bližam robu pobočja, kjer se teren odpre in že se bližam izhodišču. Na teh travnikih pod Krvavcem, kjer je sneg že skopnel je zdaj cel kup vijola lepotcev... Govorim seveda o žafanih 😀 prava paleta raznolikosti na tako majhni površini. Malce se nagledam, nakar se odpravim proti avtomobilu. Narava mi je danes ponudila pravo razkošje in bogastvo 😍.

Razmere: rana ura, zlata ura - zjutraj je bil sneg še trd, nato pa vse mehkejši, kar je razumljivo, glede na visoke temperature in moč sonca. Greben Ježa je zahteven, ostalo je lažje.