PrimožGrahelj's blog: Rjavina (2532 m) čez Teme (2136 m)

Začela sva na koncu ceste v dolini Krma. Cesta je občasno malce "poskočna" 😂, avtomobilov je bilo že zjutraj veliko. Sledila sva markirani poti navzgor. V pogovornem tempu sva lepo napredovala in kmalu sva zapustila hladen dolinski zrak. Na Malem polju iščeva stezico na desni skozi Travno dolino in jo tudi najdeva. Malce se loviva sem ter tja, a brez posebnosti. Sonce je lepo grelo, narava pa je še imela nekaj jesenskih odtenkov 😍. Nadaljujeva mimo stare lovske koče, ki se seseda sama vase. Sprva je še nekoliko navzgor, nato pa se teren položi in do markirane poti, ki vodi proti Domu Valentina Staniča, ni več daleč. Po njej hodiva le kakih 5 minut, ko v ostrem levem ovinku nadaljujeva naravnost (možic) v smeri Kravje doline. Orientir nama je vrh Velikega Pršivca (2056 m). Ko sva pod njim zavijeva desno, višje pa levo in v 10 minutah sva na njegovem vrhu. Pogled navzdol v dno Krme je 😍, pa tudi rahlo strašljiv 😎. Po pavzi se vrneva na stezo in nadaljujeva po vse bolj rušnatem terenu. Sprva greva malce preveč desno, nato pa le najdeva prehod bolj levo skozi rušje in brez težav sva na travah. Sprehodiva se do ostankov bombnika, ki naj bi tu padel med Drugo svetovno vojno. Nadaljujeva prečno navzgor proti desni proti prehodu, ki ga že vidiva. Ta prehod je treba najti, sicer brez plezanja ne bi šlo. Povzpneva se po šodru do stene in nato prečno po večinoma travnati polici. Za robom naju čaka kratek spust do Temena (2136 m). Do vrha naju je čakalo še 400 višinskih metrov zmerno strmega jugovzhodnega pobočja Rjavine (2532 m). Ob pestrih debatah je kar hitro minilo in na vrhu naju pričaka krasen razgled na vse strani 😀. Po zasluženi pavzi sestopiva mimo okna in naprej navzgor proti Mali Rjavini (2530 m). Tu je vmes tudi nekaj zahtevnih odsekov, pomagajo nama varovala. Sestopiva po grebenu in kaj kmalu srečava ob poti dva kozoroga 😀. Sledilo je še nekaj zahtevne poti, nato pa šodrast spust do Dovških vratc, kjer zavijeva levo in se podričava po melišču. Ko sva spet na markirani poti ji slediva navzdol. Nad planino Zgornja Krma si vzameva še nekaj pavze na sončku, nato pa sestopiva mimo omenjene planine in po že znani poti proti izhodišču. Dobro sva to izpeljala, bilo je zelo prijetno 😀.

Razmere: od Malega polja do Rjavine sva hodila po nemarkiranih stezicah, ki so zdaj bolj zdaj manj vidne. Tu in tam se steza izgubi, pomaga tudi kak možic. Najzahtevnejši je greben Rjavine, prehod proti Temenu pa tudi ni čisto enostaven.

Zahvaljujem se Simonu za družbo na tej turi 😀