PrimožGrahelj's blog: Kalški greben (2224 m) po zahodnem grebenu

Začela sva na parkirišču pod kmetijo Suhadolnik. Cesta je mestoma še kar "poskočna" 😂, za nižje avte zna biti problem. S parkirišča sva krenila po cesti v južni smeri. Po 15 minutah, v bolj ostrem levem ovinku, sva zavila levo navzgor po kolovozu. Nekaj časa sva mu sledila, nakar je zavil desno in se končal na robu travnika (kakih 100 metrov naprej na travniku je manjša stavba). Zavila sva levo navzgor po gozdnem brezpotju v smeri grebena. Tu in tam je bilo slutiti ostanek stezice ali pa živalske stečine. Grebenu slediva do nove vlake, jo prečiva in iščeva prehod naprej. Od grebena se ne oddaljujeva preveč, razen tam, kjer je bilo vse gosto zaraščeno. Višje prečiva še vlako ali dve. Lahke poti je kmalu konec, pojavljati se začnejo skalnati skoki, ki jih preplezava ali obideva (mesta do II). Poplezavava levo in desno, ves čas v območju grebena. Nad nama se vidi potek grebena, zelo jasno pa se vidi tudi, da bo nekaj borbe z zeleno nadlogo (beri rušjem) 😂. In res, kaj kmalu se nad nama zapira, levo in desno je bolj ali manj samo rušje. Malce desno od grebena najdeva skalnati skok, ki je obetal prehod naprej. Skok je bil kar zahteven (II, zadnji del morda celo več, izpostavljeno in strmo). Zatem pa ni bilo druge, kot da sva "zajadrala" v rušje. Bilo je tisto, najbolj zoprno, zelo dolge in redke veje, teren pa precej strm. Kakih 50 metrov sva se dobesedno vlekla po rušju - tu sva verjetno zgrešila idealno smer vzpona 😎, nakar prideva spet do skoka, nato pa nekaj pavze 😀. Čudovit dan je bil drugače, odličen za vlečenje po rušju 😂. Ko si oddahneva nadaljujeva po bolj prijaznem terenu, rušje je bilo tu še mlado in lahko prehodno. Drživa se grebena in rušja je vse manj, skal pa vse več, juhej! 😀 Do vrha naju je čakalo približno 250 višinskih metrov zelo prijetnega, a tudi zahtevnega in mestoma izpostavljenega plezanja II. težavnostne stopnje. Čisti užitek, res 😍 tako grebensko poplezavanje je res super. Tu in tam iščeva prehode tudi ob grebenu. Do vršnega pobočja ni bilo več daleč. Ko prispeva nanj zavijeva levo in v nekaj minutah sva dosegla Kalški greben (2224 m). Razgled je bil 😍, midva pa zelo zadovoljna s pristopom. Po daljši pavzi sestopiva v smeri Kalške gore. Na poti je nekaj zahtevnejših mest, najzahtevnejši je približno 10 metrski zelo strm prag, ki pa je dobro zavarovan. V 15 minutah sva na Kalški gori (2047 m). Po pavzi sestopiva po mestoma zahtevni in markirani poti proti Cojzovi koči na Kokrskem sedlu. Da pa te dogodivščine ne bi bilo prehitro konec 😎 tik ob koči zavijeva levo in poiščeva začetek stare poti (videl sem tudi poimenovanji Nemška in lovska pot). Sprva pot preči pobočja, nato se tudi malce povzpne. Stezi se da slediti, najslabše je pri prečenju kakšne grape oz. šodra, kjer sile narave naredijo svoje. Mestoma zahtevna pot naju pripelje do roba, kjer se teren obrne navzdol. V spustu še naprej prečiva pobočja. Ko se približava gruščnati grapi je pomembno orientacijsko mesto; ena steza pelje naprej čez rob navzdol, prava pot pa tu zavije levo na trave (manjši možic) in se počasi spušča proti grapi. Prečiva grapo in nadaljujeva. Še naprej se prečno spuščava, nakar sledi bolj strm sestop do obsežnih prodišč, kjer je konec zahtevnega terena. Po pavzi nadaljujeva po ali ob skalovju navzdol. Plazovi oz. podori so tu spremenili pokrajino, poti ne uspeva več najti. Sestopava po vlaki ali naravnost navzdol po šodru vse do markirane poti, ki jo doseževa na ravnici Suhi dol. Nadaljnji sestop proti izhodišču je ena sama žalost - polomljeno drevje, kupi skalovja sredi gozda, globoke grape in še in še 😢 ko se mrači doseževa izhodišče, vesela in zadovoljna nad tem, kako zanimivo dogodivščino sva doživela danes 😀.

Razmere: gre za bolj ali manj brezpoten vzpon. Spodnji del je lahek, nato sledi poplezavanje in iskanje prehodov med rušjem, zgornji del pa je luštno poplezavanje, večinoma II. stopnje 😀. Markiran del poti je brez posebnosti, stara pot pa je opuščena, a še dokaj dobro sledljiva, tu in tam zahtevna in s kakšno orientacijsko zanko. Spodnji del je trenutno v slabem stanju in težko bo kaj bolje.

Zahvaljujem se Gašperju za tole turo, pravo hribovsko avanturo 😀