PrimožGrahelj's blog: Travnik (2200 m) nad Mangartskim sedlom in sončni zahod na Kuku (1243 m)

Imel sem željo po soncu in snegu. Ponedeljek je največ obetal, pa še prost sem bil, kar pomeni priložnost za novo dogodivščino :).
Tako sva se dva odpeljala do križišča cest za Predel in Mangartsko sedlo (Pri Mlinču). Tam sva pustila avto in nadaljevala po cesti, kaj kmalu pa sledila markirani poti proti Mangartski planini. Mimo nje nadaljujeva po cesti in kolovozu, ki se višje spremeni v pot. Vzpenjava se proti desni in kaj kmalu prečkava cesto ter nadaljujeva po markirani poti. Tu se začne pojavljati sneg (cca. 1500 mnv). Še enkrat prečkava cesto in nadaljujeva ob markacijah. Ker se udira si nadenem krplje in poiščem cesto v bližini, da po njej nadaljujeva z vzponom. Tako meni kot štirinožnemu prijatelju se sprva malce udira, višje pa je boljše. Ob cesti je še nekaj rumenih macesnov, ki se bleščijo v soncu. Krpljanje po cesti je bilo prav prijetno. Višje je na nekaj mestih nekaj plazovine na cesti, a težav nisva imela. Pod kočo zavijeva levo in slediva sledem smučarjev proti njej in naprej proti Mangartskem sedlu. Tu gori vlada prava zimska idila. Skorja je bila dovolj trda, da se ni prediralo. Na robu naju pričaka čudovit razgled na ono stran - megleno morje, nad njim pa bele gore. Waw, ni kaj dodati :). Nadaljujeva proti desni na bližnji vrh. Za vršni vzpon si nadenem dereze in cepin, da gre lažje. Teren sicer ni pretirano strm (okoli 30 stopinj), a skorja je trda in zato je nevarnost zdrsa velika. Hitro prideva na vrh Travnika (2200 m). Dih jemajoči pogledi na vse strani. Vrneva se na ravnino, kjer imava pavzo in počitek. Med sestopom srečava dva turna smučarja, s katerima si izmenjamo nekaj besed. Vsake toliko se sliši pok in sproži se kak manjši plaz. Brez težav sestopava proti izhodišču. Zaradi sonca se je sneg delno odjužil. Zgornjo bližnjico izpustiva in greva kar po cesti in tako prehodiva še dva tunela. Mimo Mangartske planine se vračava nazaj proti izhodišču. Ker je čas dopuščal sva v Idrskem zavila desno in se povzpela pod Livški Kuk na Kolovratu. Na parkirišču pod vrhom pustiva avto in se odpraviva na vrh Kuka (1243 m). Do tja je cca. 15 do 20 minut umirjene hoje. Tu srečam domačina s psičko, s katerim imava isti namen. Po malici se počasi začne šov narave; sonce zahaja in vse oranžno postaja; gore se bleščijo v zadnjih žarkih, medtem ko se po dolinah vlačijo meglice. Res je bilo čudovito :). Skupaj sestopimo do parkirišča in nadaljujemo vsak v svojo smer. Sledila je še vožnja domov.

Razmere: sneg se začne nad prb. 1500 mnv. Spodaj se je malce prediralo, višje pa je bilo bolj trdo. Razmere niso bile slabe, se bodo pa kmalu spremenile, saj prihajajo nove padavine. Vzpon na Travnik ni pretirano zahteven. Zgoraj je prav idilično, a previdnost ne bo odveč.