PrimožGrahelj's blog

sobota, 10. december 2016

Ena Mala in dve Veliki gori iz Žage - 9.12.2016

Ko je napovedano tako lepo vreme in še temperaturna inverzija potem skoraj moraš iti v hribe, če si le prost. To se je zgodilo ta petek. Z Gašperjem sva izbrala dolgo turo nad vasjo Žaga (pri Bovcu).

Ob 5:30 sva se že peljala proti izhodišču. Ko sva pojedla zajtrk sva se hitro odpravila po markirani poti proti planini Baban. V dolini je bilo zelo hladno, že 10 minut višje pa je bilo kar nekaj stopinj topleje. Markacije naju povedejo desno bolj strmo navzgor. Hitro sva na soncu, kjer postane še bolj toplo. Mimo opuščene hiše se začneva dokaj strmo vzpenjati po poraščenem robu, kjer je pot mestoma izpostavljena in zahtevna. Po 45 minut vzpona po gozdu doseževa planino Ognjenik. Po krajši pavzi nadaljujeva skozi zelo lep bukov gozd navzgor. Višje doseževa široko pot, pravo cesto, ki naju popelje skoraj do planine Baban, ki leži na zelo razglednem travnatem pomolu sredi pobočja. Planina je super razglednik. Tu gori je kar 10 stopinj! V dolini pa opazujeva temo in slano, ki prekriva del doline. Fascinantno! Malo se spustiva nazaj in nadaljujeva naprej po široki poti navzgor (markirana pot pred planino zavije levo v travnato dolino, kjer sva sestopila). Tu markacij več ni, toda težav ni. V zmernem vzponu prideva iz gozda na travnata pobočja. Še 15 minut naju loči do stika te poti z potjo, ki pripelje z Gozdeca. Po krajšem vzponu se pred nama pokaže najin prvi cilj v vsej svoji veličini. Zapustiva "glavno" pot in zavijeva desno, kjer slediva poti in možicem sprva prečno proti desni, višje pa strmeje navzgor. V slabe pol ure vzpona doseževa Mali Babanski Skedenj (1963 m). Tik pod vrhom morava tudi malo poplezati. Odpre se nama pogled daleč naokoli. Po malici se spustiva po isti poti do manjšega sedla, kjer možic nakaže prehod v desno. Zelo hitro sva spet na "glavni" poti, kateri slediva navzgor. Višje prečiva pobočje po lepo nadelani poti, dokler ne doseževa vršnega pobočja. Tu slediva možicem v ključih vse do vrha Velikega Babanskega Skednja (2121 m). Razgled fantastičen, fascinanten je tudi pogled na del Bovške kotline, kjer je še vedno temno in vse belo od slane. Ko se naužijeva lepot nadaljujeva po grebenu proti zahodu in nato sestopava v smeri Velike Babe. Svet je polen lukenj, žlebov in prelomov, kjer pazljivost ni odveč. Iščeva najboljše prehode, brez lažjega plezanja ne gre. Po pol ure sva na meliščih in se vzpenjava proti sedlu Med Baban, kjer pogledava v Rezijo (čudovito!!) Sledi strm vzpon do vrha Velike Babe (2160 m). Na eni strani vidiva Snežnik, na drugi pa Julijske in Karnijske Alpe ter Dolomite. Medtem se je pooblačilo in postalo je bolj hladno. Ura je bila že 13:30, zato se nisva prav preveč obirala in kmalu začela sestopati. Pred sedlom zavijeva desno in nadaljujeva po markirani poti, ki je kar težko sledljiva. Zavijeva levo v izrazito travnato dolino. Pot gre nekaj metrov levo nad dnom doline gledano navzdol. Na sredi doline opaziva mrtvega gamsa tik pod stezo. Nadaljujeva po uhojenih travah, ki mestoma precej drsijo. Taki poti slediva vse do planine Baban, kjer skleneva krog. Do Žage sestopava po že znani poti. Bližje kot sva dolini, vse hladneje je. Ko doseževa izhodišče so gore že obarvane v škrlatne barve. Po malici se odpeljeva nazaj proti domu.

Zahtevnost: zelo zahtevna neoznačena pot (malo brezpotja), vmes moramo kdaj tudi poplezati. Del poti je markiran, a so markacije obledele, pot pa slabo vidna. Pomagajo nam tudi možici. Tura je dolga in naporna z veliko višinsko razliko, večjo kot 2000 m.

Hvala Gašperju za ta lep dan :)

Dela se dan

Mraz je v dolini

Desno

Sijaj sijaj sončece.....

Megla v daljavi

Pl. Ognjenik

Pl. Baban

Proti Malemu Skednju

Na levi strani sončno in toplo, na desni pa zima

Levo najin drugi cilj, desno zadaj Laška Planja

Kaninske gore

Na Malem Skednju

Del Kaninske skupine, Mangart, Jalovec, hribi nad Trento....

Triglav in okolica, spredaj desno Svinjak

Velika Baba, zadnji cilj

Malo sva tudi poplezala

Proti Reziji (na sliki pl. Kot)

Skutnik

Del Visoke Rezijanske poti

Pogled daleč do Dolomitov

Na Babi

Navzdol po travnati dolini

Nesrečni gams

Kmalu bo polna

Gore gredo k počitku

nedelja, 30. oktober 2016

Lopa (2406m) čez Vratni vrh (1996m) - 29.10.2016

Dolgo v petkov večer sva iskala družbo in turo za v soboto. Ostala sva sama, izbrala pa sva nama manj poznane konce nad pl. Krnico na Bovškem.
V soboto nekaj čez 7.uro zjutraj še v mraku malicava pri B postaji Kaninske žičnice. Ko sva pripravljena se je ravno začel delati dan. Odpravila sva se po gozdni poti, ki je mestoma ozka in kar strma. V pol ure se priključiva poti z Bovca, ki naju popelje do pl. Krnice, ki stoji na lepem kraju. Po kratki pavzi nadaljujeva po markirani poti proti Prevali, a le dobrih 15 minut. Na višini nekaj nad 1400m naju možic usmeri desno na stezo, kateri slediva v desno navzgor. Hitro sva na robu, za katerim se spustiva nekaj metrov. Tu zapustiva to prečno pot proti pl. Goričica in se usmeriva levo v trave (možic). Tej poti slediva nekaj časa, a se nama zdi, da greva preveč daleč okoli hriba. Pa sva se zmotila. Škoda, da nisva prebrala opisa nekaj stavkov naprej. Vrneva se nekaj metrov, nato pa se usmeriva naravnost navzgor v zelo strme trave Vratnega vrha. Hodiva desno od grebena. Vzpon po teh travah je zelo naporen. Šele višje ugotoviva, da sva zgrešila. V kotanji zagledava staro vojaško pot, ki jo omenja opis. "Še enkrat prideva sem, da greva po pravi poti" si misliva. Gašper gre malo v desno, jaz pa v levo po grebenu. Nekajkrat si pomagava z rokami. Tik pod vrhom se nama odpre pogled proti Rombonu. Do Vratnega vrha naju čaka še kratek sprehod. Spustiva se na drugo stran, kjer na sedlu malicava in počivava. Zatem slediva opisu, ki naju vodi čez zanimiva vrhova (Jelenk-2050m in Pri Banderi-2055m). Vmes opazujeva ostanke Prve svetovne vojne. Ob poti vidiva ostanke granat, stopnice, jarke, kaverne ter škarpe. Pot je super speljana, saj je vklesana v skalo visoko nad dolino Krnice. Sva že blizu markirane poti D Postaja - Rombon. Ko jo doseževa, zavijeva levo. Po njej hodiva toliko časa, dokler se ostenje Lope povsem ne približa tej poti. Tu skreneva navzgor brez poti. Hodiva po travah in kamnih, višje pa po melišču. Tu si nadeneva čelado, saj vstopava v zelo zahtevni del ture. Po travnati gredini greva v desno, nato pa splezava nekaj peči in prečiva vse do sedla v vzhodnem grebenu Lope. Hitro sva pod najtežjim delom, to je kratek zelo strm vzpon do grebena (I-II, izpostavljeno). Pomagajo nama tudi možici. Hitro doseževa vrh Lope, ki je izreden razglednik. Vidiva Dolomite, Karnijske Alpe, večino Julijskih Alp, na drugi strani pa Snežnik in morje. Res fantastično. Na vrhu uživava debelo uro. Prišel je čas odhoda. Do sedla se vrneva po isti poti, tu pa zavijeva levo na severno (Italijansko) stran. Sprva naju čaka nekaj zahtevnih metrov (I), nato pa doseževa melišča pod steno. Zaslediva ozko stezico (možici), ki naju ves čas pelje proti levi pod stenami in naju pripelje do Prevale. Po kratki pavzi se spustiva po markirani poti do pl. Krnice, do izhodišča pa se vrneva po cesti, ki se kar vleče. Sledi še malo malice nato pa vožnja domov.

Zahtevnost: zelo zahtevno brezpotje z mesti I-II. Mestoma je pot izpostavljena. Večinoma nam pomagajo možici. Sicer pa je pametno imeti dober opis. Pozor na visokogorski kraški svet.

Hvala Gašperju za to lepo turo :)