PrimožGrahelj's blog

sreda, 3. april 2019

Ipsilon (Y) v Begunjščici (2060 m) - 2.4.2019

V torek zgodaj zjutraj smo se štirje sošolci odpeljali na Ljubelj, kjer smo začeli našo dogodivščino. Jutranji hlad nas je dodobra zbudil. Vzpenjali smo se po smučišču. Do Koče Vrtača je kopno, nad njo pa se začne sneg. Kljub stopinjam se tu in tam malce ugrezamo. Vse naokoli je mirno, le mi se potikamo tu okoli. V manjši kotanji se odločimo, da se opremimo z zimsko opremo. Preden pridemo do Koče na Zelenici zavijemo levo in se podamo navkreber. Pobočje je dobro shojeno. Uživamo lahko v prvih oranžno- vijoličnih odtenkih. Ob prijetnem pogovoru flanka ni tako dolga in kaj kmalu je čas, da si nadenemo čelado, saj bo šlo zdaj bolj zares. Desno je centralna grapa, mi pa krenemo levo v ipsilon (Y). Pobočje tu še ni tako strmo, poleg tega imamo odlične stopinje, ki nas vodijo malce v levo in malce v desno med skalami. Višje se grapa razcepi; mi gremo po levem kraku. Najprej gremo v levo, nato pa sledi kratka prečka v desno. Naklonina počasi narašča. Sledimo odličnim stopinjam rahlo v levo. Pod vrhom je najbolj strmo, nad seboj pa že vidimo rob grebena. Z dvema cepinoma odlično napredujemo in ko pridemo na rob se zazremo v daljavo, kjer nas pozdravi oranžna "kugla", ki ravno vzhaja v daljavi. Kakšna scena! :) vriskamo od navdušenja nad prizorom, ki nas očara. Ko se nagledamo teh lepot zavijemo desno in v 5 minutah smo na vrhu Begunjščice (2060 m), kjer naredimo pavzo. Pretirano mrzlo ni, pa tudi prav vetrovno ne. Nekaj časa smo na vrhu, nato pa začnemo s sestopom po grebenu proti Begunjski Vrtači. Po dobrih 5 minutah zavijemo levo na Šentanski plaz. Dokaj lagoden sestop nam prav prija. Mestoma se je sneg udiral. Pri Koči Vrtača pospravimo zimsko opremo in do izhodišča nas čaka še nekaj sestopa. Zapeljemo se nazaj v Ljubljano.

Razmere in težavnost: razmere v grapi so dobre, narejene so odlične stopinje, prave "štenge" (stopnice). Gre za alpinistični vzpon; naklonina pobočja proti vrhu narašča. Trenutno so razmere ugodne, a bo sneženje naredilo svoje.

Hvala ekipi za povabilo, prevoz, slike in nasploh celotno dogodivščino; dobro smo se imeli :)

Dobre volje kljub zgodnji uri

Akcija bo :)

Začetni del; pogled nazaj

Uživamo

Že blizu vrha

Uspelo nam je ujeti vzhod Sonca

Ekipa na vrhu

Šentanski plaz

Lagoden sestop

Tam gor smo bili

Že blizu izhodišča

Stolov greben: Breški Jalovec (1613 m) in dalje proti zahodu - 31.3.2019

V nedeljo zjutraj se štirje zapeljemo skozi Breginj in dalje po zanimivi cesti vse do vasi Montemaggiore/ Brezje. Malica ob jutranjem soncu je zelo prijetna. Ko smo pripravljeni se odpravimo po cesti, s katere nas markacije povedejo levo na pešpot z oznako 742. Vzpenjamo se po prijetni gozdni poti. Višje preidemo na travnata pobočja. Ko dosežemo plato (manjšo uravnavo) sredi pobočij začnemo s prečenjem. Pod seboj opazujemo gamse, ki skakljajo sem ter tja. Še nekaj časa se vzpenjamo do mesta, kjer se priključimo na glavni Stolov greben. Zavijemo levo in se vzpenjamo po ali pa ob grebenu. Na severni strani grebena je še nekaj snega. Tu in tam stopimo na sneg, ki je kar trd, zato smo previdni. Kmalu dosežemo Breški Jalovec/Punta di Montemaggiore (1613 m), ki nam ponudi lep razgled daleč naokoli. Po pavzi nadaljujemo po prijetnem travnatem grebenu, ki ima nekaj krajših vzponov in spustov. Do Lanževice/ Punta di Lascovizza (1615 m) ni prav daleč. Od tu se spustimo proti zahodu. Držimo se vrha grebena, kjer ni snega. Izmenjujejo se krajši vzponi in spusti. Na sedlu Križ srečamo večjo skupino planincev. Nadaljujemo po grebenu. Tu in tam je kakšno malo zahtevnejše mesto, ki pa nam ne povzroča težav. Vzpenjamo se do Brinice/ M. Briniza (1636 m), kjer malce počivamo. Lepa nedelja je, zato se nam pretirano ne mudi. Še naprej nadaljujemo s hojo po grebenu proti zahodu. Lepa in na nekaj mestih bolj strma grebenska pot nas vodi proti Velikem vrhu/ M. Testa Grande (1565 m). Ozremo se nazaj in opazimo, da smo prehodili kar nekaj kilometrov grebena. Še naprej nadaljujemo proti zahodu. Markirana pot kmalu zavije na severno stran, mi pa sledimo sledem predhodnikov po grebenu. Za robom se začnemo spuščati. Zaradi rušja iščemo prehode v levo (malce izpostavljeno). Spuščamo se do manjšega sedla, od tam pa po nekaj minutah vzpona dosežemo travnato uravnavo, kjer sta M. Contesa in Mali vrh. Pri anteni naredimo pavzo. Od tu naprej se greben spušča proti dolini. Po pavzi se po isti poti vrnemo skoraj do Velikega vrha, kjer nas kažipot usmeri desno proti vasi Monteaperta/ Viškorša (pot 710). Sprva je pot precej strma, saj poteka naravnost navzdol, nižje pa se položi. Nižje pridemo v prijeten borov gozd. Ko pridemo do roba vasi se spustimo do glavne ceste, kjer kmalu opazimo oznake za vas Cornappo/ Karnahta. Do tja je dobre 3 km. Sredi vasi opazimo table za vas Brezje, kjer imamo avto. Sledi strm vzpon po betonirani cesti. Malce višje se v levo odcepi markirana pot, kateri sledimo. Prečimo nekaj grap, pot pa se ves čas vzpenja. Ko smo spet na cesti se povzpnemo do njenega vrha, kjer opazimo oznake za izhodišče. Zavijemo desno in po 15 minutah smo pri avtu. Malo pavze, nato pa smo se odpeljali nazaj proti domu.

Razmere: nekajkrat smo stopili na sneg, ki je bil zmerno trd. Greben ima nekaj strmejših in zahtevnejših delov. Sestop z Velikega vrha je v zgornjem delu strm, v mokrem pa nevaren za zdrs.

Hvala vsem trem za še eno lepo pomladansko turo :)