Začel sem v petek popoldne na Pecolu. Za dobrodošlico sem opazoval helikopter, kako je obletaval Montaž in samo upal, da se bo vse dobro izteklo 😀. Šel sem mimo koče Brazza in nato levo v smeri Montaža. Sprva poteka pot skoraj po ravnem, nakar se začne vzpenjati po travnatem pobočju. Višje je vse več skal in v ovinkih se povzpnem do roba pobočja, do škrbine Vrh Strmali/Forca dei Disteis. Tu srečam prvo večjo skupino kozorogov in kar nekaj časa se gledamo 😍 ko se zmenimo, kam gre kdo, nadaljujem do bližnjega skoka, ga preplezam (bolj izpostavljeno kot težko) in hitro sem na Vrhu Strmali/Jôf dei Disteis (2241 m). Pogled proti severu v smeri Dunje je res odpičen 😎😀 Clapadorie, Saline, Jof di Miez, Strma peč... Same divje lepote imam pred očmi 😍. Sestopim nazaj do pod skoka in se rahlo prečno spuščam po stezi, ki ji sledim ob grebenu. Še iz te perspektive opazujem nazobčan greben Sulic. Noro, res 😎 brez večjih težav se povzpnem na vrh z zelo zanimivim imenom, Klavni noži/Curtissons (2240 m). Sestopim na drugo stran proti škrbini Bassa in vmes pasem oči na stenah Zabuša. Letos sem si ga ogledal s čisto vseh strani 😀. Spodaj na škrbini se spust konča in začne se vzpon, spet v spremstvu kozorogov 😍 ah, te lepe živali. Kakih 30 jih je tu, sigurno. Ko se jih nagledam se povzpnem po nekoliko bolj strmem pobočju navzgor in ob grebenu vse do možica na vrhu Zabuša/Monte Zabus (2244 m). Vzamem si nekaj pavze, nato pa sestopim po isti poti do škrbine Bassa, od tam pa po spodnji poti med travami. Steza se izgublja, a nimam težav, saj grem v smeri travnatega roba pred mano. Na njem spet dosežem slabšo stezico in sestopim po njej skoraj do gozda, nato pa levo proti cesti, ki jo dosežem blizu ene izmed koč na planini. Vmes si ogledam še sončni zahod, nato pa se ob ožarjenih gorah nad mano sprehodim po cesti nazaj do izhodišča. Kratko, a sladko je bilo tole 😍.
Želel sem si kakšne družbe in glej, naletim na manjšo skupino slovencev, s katerimi preživimo skupaj zanimiv večer, ki ga popestri še lisica (ali lisjak), ki se je sprehajal okoli nas 😀.
Razmere: snega je bilo le za vzorec in ni predstavljal težav. Za na Vrh Strmali je potrebno preplezati krajši skok (izpostavljeno, desno je prepadna stena), ostalo je lažje. Težav z orientacijo nisem imel.
 |
Začnem na Pecolu, pogled na gore nad kočo Brazza |
 |
Rifugio Brazza |
 |
Stražarji |
 |
Proti Vrhu Strmali |
 |
Pogled proti Zabušu in Strmi peči |
 |
Jof di Miez. Zanimiv hrib 😀 |
 |
Pogled na skok od zgoraj |
 |
Prepadnih sten tu ne manjka |
 |
Kaninska skupina ima nekaj snega na severni strani |
 |
Podmladek |
 |
Kakšna se še najde v solidnem stanju. Lepotica planika |
 |
Greben Sulic. |
 |
Soteska Clapadorie pod Montažem. Nore strmine |
 |
Igra meglic pod Klavnimi noži/Curtissons |
 |
Saline levo, Clapadorie desno, vmes Jof di Miez |
 |
Strmali Zabuša. Letos sem si ga dodobra ogledal |
 |
Proti Montažu |
 |
Proti zahodu - greben zabuša, Strma peč... |
 |
Pogled na gore nad Dunjo |
 |
Gore nad Pecolom |
 |
Pogled proti planini in izhodišču |
 |
So me že navajeni hehehe 😎😎 |
 |
Lušten sestop po travnatem razu |
 |
😍 |
 |
V dobri družbi... |
Ni komentarjev:
Objavite komentar