sreda, 12. junij 2024

Jezerski vrh (1218 m) - Goli vrh (1787 m) - Velika Baba (2127 m) - 9.6.2024

Po zelo lepi in zanimivi soboti je prišla nedelja, ki tudi ni bila slaba 😄.
Začela sva pri Planšarskem jezeru nad Jezerskim. Šla sva po markirani poti v smeri prelaza Jezerski vrh. Ko ga doseževa zavijeva desno takoj za nekdanjo gostilno in slediva sledem stare graničarske steze, ki je zdaj bolj, zdaj manj vidna. Pozna se, da prav veliko ljudi tu ne hodi 😄. Preko Šenkove peči (1288 m) slediva bolj ali manj stezici, ki vodi mimo mejnih kamnov. Vmes je tudi kakšen novejši kolovoz. Ko le ta zavije desno pod grebenom se midva usmeriva na stezico in ji slediva po grebenu strmo navzgor ob mejnih kamnih. Ko se zravna sva že blizu Zelenega vrha oz. Malinška (1622 m). Sestopiva okoli podrtih dreves nekoliko levo in slediva sledem do sedla, od tam pa spet strmo navzgor večinoma po travah. Po grebenu je rušje, zato greva rahlo levo. Skozi redek gozd doseževa markirano pot (tisto, ki gre po avstrijski strani) tik pod vrhom Golega vrha (1787 m). Nekaj pavze, nato pa sestopiva po markirani poti, ki gre po slovenski strani navzdol med podrtimi drevesi vse do ceste na Jenkovi planini, kjer se teren spet obrne navzgor. Vsaj meni zelo prijetna pot naju vodi skozi gozd blizu grebena. Višje je vse več skal in rušja. Grebenska pot naju kaj kmalu pripelje na Malo Babo (2018 m). Tu se začne mestoma izpostavljeno in zahtevno prečenje po grebenu ali tik pod njim. Varoval ni, malce je treba poplezati. Luštno je bilo 😀, le sunki vetra nama niso najbolj godili. Še en vzpon in sva na Veliki Babi (2127 m). Veliko let je že od zadnjega mojega obiska tu. Nekaj razgleda je, vetra pa še nekoliko več hehe 😂. Na obeh drugih markiranih poteh so še vidna snežišča, zato predlagam sestop po isti poti. Grebenski del je itak užitek, tudi nižje doli je prav prijetno. Vmes nabereva še nekaj smrekovih vršičkov, ki so na tej višini ravno pravšnji 😀. Pri Jenkovi planini zavijeva levo na stezo (table ni bilo), ki se spušča v smeri Ravenske Kočne. Mestoma je nekoliko slabše markirano, a nimava težav. Ko doseževa cesto v dolini slediva sprehajalni poti skozi gozd in mimo travnikov. Ko sva blizu jezera naju do izhodišča loči le še nekaj minut.

Razmere: od Jezerskega vrha do Golega vrha sva hodila po stari graničarski poti (bolj ali manj sledljivi stezici), naprej je vse markirano. Vzpon na Veliko Babo je mestoma zahteven in izpostavljen. Snega iz te smeri ni več, kar pa ne velja za druge poti.

Zahvaljujem se bratu za idejo in družbo na tej turci 😁

Pri Planšarskem jezeru

Jutranji pogled proti goram nad Ravensko Kočno



Proti prelazu Jezerski vrh


Na prelazu

Tik nad prelazom, pogled nazaj


Ob mejnih kamnih

Mestoma zelo dobro vidna steza

Pristovski Storžič na drugi strani prelaza

Vmes so tudi poseke, kjer se svet malce odpre


Strmo, strmo (pogled nazaj navzdol)


Nekaj podrtih dreves ob stezi

Sedlo med Malinškom in Golim vrhom


Lep teren

Že blizu Golega vrha, pogled nazaj na Malinšek

Goli vrh

Planšarsko jezero, kjer sva začela svoj potep

Panorama Kamniško-Savinjskih Alp


Snega je na severnih straneh še kar precej

Jenkova planina

Pogled nazaj na Goli vrh

Vzpon proti Babi

Ob poti



Clusijev svišč. Nekaj jih je bilo ob poti

Grebenski del je bil en sam užitek 😀


Na Veliki Babi

Veliko snega je še višje gori


Užitek

Spet na cesti nad planino

Že v dolini

Lepi barvni kontrasti 😍


Levo Goli vrh, desno obe Babi


nedelja, 2. junij 2024

Ferati Renke - 2.6.2024

Začel sem na parkirišču pri mostu na desni strani ceste malo naprej od križišča za vas Renke, če gremo iz smeri Zagorja proti Ljubljani. Most čez Savo ni ravno v najboljšem stanju. Po kakih 100 metrih ob železnici me markacija usmeri desno navzgor na stezo, ki se vzpenja skozi gozd. Vmes grem tudi mimo plezališča. Po prb. pol ure hoje sem pri prvi klopici ljubezni (ta dan sem šel mimo štirih). Tu je križišče, kjer zavijem desno in v nekaj minutah sem pri vstopu v ferati. Najprej grem levo, po lažji, a vsekakor ne lahki smeri, ki je označena s težavnost C. Izmenjujejo se strmi vzponi in izpostavljena prečenja, v pomoč so nam skobe, ki precej olajšajo napredovanje. Jeklenica je tu nekoliko ohlapna, kar naredi stvari bolj zanimive (beri težke) 😁. Po kakih 10 minutah sem na vrhu te ferate, od tam sestopim nekaj minut do klopce in se ponovno povzpnem do vstopa v ferati. Tokrat izberem težjo smer, ki je označena z oceno D/E. Ima dva vstopa: desno je prb. 3 do 4 metre previsnega vzpona z zelo slabimi stopi, ki ima oceno E. Pogledam, kaj in kako, pa si hitro premislim 😂😎 tako da vstopim nekaj metrov bolj levo, tam je lažje (napis na skali D/E). Hitro sem v zelo strmem svetu oz. v steni s slabimi stopi. Nad menoj je zelo strm vzpon, skala pa je še nekoliko vlažna od včerajšnjega dežja. Drsi mi, tako da se bolj ali manj le na roke potegnem čez. Tudi nadaljevanje je zelo zahtevno in strmo, le tu in tam je kak dober stop, da si lahko malce odpočijem. Še dobro, da jeklenica tu ni ohlapna. Kar dobro sem se natelovadil do vrha ferate, ki je blizu. Povzpel sem se še nekaj minut navzgor do klopce z razgledom, kjer sem si privoščil nekaj pavze in počitka. Sestopil sem proti izhodišču, a mi tistih nekaj previsnih metrov ni dalo miru, zato sem se še enkrat vrnil na vstop ferat. Odložim vse, razen opreme za plezanje in se podam tja. Imel sem vlažne podplate, stopi so itak slabi, tako, da sem se pošteno namatral, da sem se privlekel čez; z nogami si nisem mogel (ali pa znal) kaj prida pomagati. Danes sem bil vztrajen (beri siten) 😂 in tako mi je le uspelo. Sej ne, da bom kaj lažje zdaj živel zaradi teh nekaj previsnih metrov, ampak je bilo prav zanimivo vse to skupaj za probat 😀 da bom vsaj vedel, kako zahtevno je iti čez previs E težavnosti. Si mislim, da prav veliko previsov ne bom več videl od blizu 😎. Ko si malce oddahnem sestopim po poti nazaj do izhodišča.

Težavnost: leva ima oceno C, desna pa D/E. Obe sta zahtevni, desna seveda še precej bolj, saj ni skob, tudi stopi so večinoma majhni, tako da roke tu nekoliko bolj trpijo. Da ne omenjam previsa 😎 drugače pa zanimiva, a zelo zahtevna izkušnja.

Most čez Savo, pogled nazaj

Desno v gozd





Ime ene izmed plezalnih smeri v plezališču


Lažja, C varianta

Težja, D/E varianta

Kar štiri so bile ob poti


Pri vstopu v ferati

Najprej lažja, C težavnost

Strmi metri

Prečenje

Pogled navzdol



Na vrhu te ferate

Previs E težavnosti. Sem si ga "pustil" za na konec 😂😂

Lažji začetek težje ferate

Takoj postane zelo strmo s slabimi stopi.

Rad imam vlažne stvari 😂 ampak tukaj bi pa raje kar na suho drgnil (po skali, se razume) 😂


Ni ravno navpično, je pa blizu.


Zgornji del

Na vrhu pa pravi luksuz

Ostrež z okolico

Najvišji tod okoli, Kum


Zgledno označeno in urejeno


Še en pogled na del težje ferate

Pogled od spodaj. Tam gori nekje sem plezal. Morda še kdaj 😀