PrimožGrahelj's blog

nedelja, 18. februar 2024

Kopitnik (910 m) z okolico - 18.2.2024

Začel sem v Zidanem Mostu. Odpravil sem se po cesti proti Celju, a jo hitro zapustil in začel z vzponom po markirani poti. Kaj kmalu se teren postavi pokonci. Višje gori pridem na cesto in ji sledim proti desni. Kar nekaj časa traja, da me markacije spet povedejo na pot, ki se vzpenja rahlo proti levi. Kljub pretežno oblačnemu vremenu sem imel kar nekaj razgledov s poti 😀. Že med vzponom sem opazoval nove variante tu okoli, ki bodo še prišle na vrsto 😁. Ko se teren položi zavijem desno in kaj kmalu sem blizu grebena. Ko ga dosežem zavijem še enkrat desno in sledim stezi na Kopitnik (kota 910 m). Vrnem se na markirano pot in kaj kmalu dosežem vrh, kjer sta vpisna knjiga in žig (ta kota je kakih 15 ali 20 metrov nižja kot prej omenjena). Zadnjih nekaj metrov vzpona je zahtevnih. Sestopim na drugo stran, kjer me kmalu čaka strm spust, ki se konča na Lukovškem prevalu, ki ga le prečim in nadaljujem z vzponom proti Stražniku (648 m). Kakih 10 minut in sem pri klopici na vrhu, še malce naprej pa dosežem rob, na katerem je križ in zastava. Tu sem si vzel nekaj pavze, nato pa sestopil nazaj na Lukovški preval, kjer sem zavil desno in se spustil po markirani poti. Spustim se skoraj do Borovega, kjer zavijem levo in nadaljujem v smeri Koče na Kopitniku. Spet sem zagrizel v klanec, a mi je bilo prav prijetno 😀. Na višini okoli 600 metrov zagledam stezico, ki vodi v desno. "Ta mora biti prava", si rečem in nadaljujem po njej. Prečno se vzpenjam do grebena, nato pa se spustim na rob do klopce na Kinclu (659 m). Samemu sebi sem se čudil, kje najdem vse te kuclje haha 😂. Nadaljujem po stezi, ki se vzpenja po grebenu. Višje se spet priključim na markirano pot in ji sledim do Koče na Kopitniku, od tam naprej pa v smeri Gor. Ob poti skočim še na bližnji Golobinjek (882 m), nato pa bolj ali manj po cesti v rahlem spustu proti Domu v Gorah. Nadaljeval sem mimo cerkve Sv. Jurija in po vlaki do mojega zadnjega današnjega vrha, to so Vrhe (781 m). Po isti poti sem se vrnil kake pol ure do križišča, kjer sem zavil v smeri Zidanega mosta. Brez večjih težav sem sestopal navzdol proti vasici Širje, od tam pa naprej proti dolini. Namesto ceste sem raje izbral Aškerčevo pot. Bolj ko sem se bližal avtu, bolj sem bil vesel nad tem, kako dobro turco sem prehodil danes 😀 pa zraven sem dobil še več idej za naprej. Zadnjih nekaj sto metrov do avta sem hodil po cesti.

Razmere: kakšnih posebnosti na poti ni bilo.

Začnem pri Železniški postaji v Zidanem Mostu

Razgled z ene izmed razglednih točk ob poti

Gams blizu vrha Kopitnika

Kopitnik - vrh, kjer sta knjiga in žig

Veliko Kozje. Tam še imam kaj za odkriti

Klopica na Stražniku

Pogled proti Rimskim Toplicam

Napis ob poti

Prečna pot proti Kinclu, pogled nazaj

Kincl

Čudovita pot po grebenu.

Ob poti

Koča na Kopitniku

Na eni izmed hiš

Dom v Gorah

Kar nekaj zanimivih zapisov je bilo ob poti

Cerkev Sv. Jurija

Na oni strani Save kraljuje Kum

Sestop proti...

...vasici Širje. Lepo je tu gori!

Narava najde pot 😀

Pogled od bližje

Še par minut in bom na izhodišču.

ponedeljek, 5. februar 2024

Nič kaj zimski Storžič (2132 m) - 4.2.2024

Začela sva nad vasico Laško. Kakih 15 minut sva hodila po makadamski cesti, nato pa zavila desno na bližnji vrh Gradišče (871 m). Vrh je znan kot arheološko najdišče. Nadaljevala sva v smeri Sv. Lovrenca po Gamsovi poti, ki naju je kmalu pripeljala na markirano pot, kateri sva sledila v desno. Vzpon je še kar strm, sprva večinoma po gozdu, višje pa tudi med travami. Sonce je lepo grelo, razgled pa je bil tudi vse lepši 😀. Strmina se za kratko vnese šele na križišču, kjer prideva do prečne poti. Po kratki pavzi nadaljujeva strmo navzgor po neoznačeni, a dobro shojeni stezi. Vodi naju levo desno po pobočju navzgor. Bližava se jugozahodnem grebenu Storžiča. Ko pogledam levo proti žlebu mi gre kar na smeh 😂 baje, da je zima haha 😁. Nadaljujeva bolj zložno po ali tik ob grebenu navzgor. Sledi krajši bolj zahteven vzpon, malce višje pa še nekaj zahtevnih metrov na senčni strani, kjer je nekaj ledu. Grebenu slediva do vrha pobočja, kjer se teren položi in tam je tudi vrh žleba. Šele tu se začne sneg. Nisem se zmotil, do višne približno 2000 metrov je praktično kopno 😎 seveda to velja za najin pristop. Nadaljujeva večinoma po snegu do bližnjega vrha Storžiča (2132 m), kjer je čas za počitek. Razgled je odličen, vreme pa prijetno toplo 😀.Tudi kakšnega poznanega človeka sem srečal na vrhu. Vrneva se do vrha jugozahodnega žleba, po katerem sestopiva. Zgornjih cca. 100 metrov je sneg še kolikor toliko držal, nato pa je bilo vse mehkeje in nižje bi že skoraj potrebovala plavutke 😂 ves žleb je shojen in zaenkrat še v snegu. Ko doseževa križišče zavijeva desno do bližnje pl. Javornik, kjer spet uživava na soncu. Nadaljevala sva po prečni poti proti Veliki Poljani, od tam pa po kratki pavzi na bližnji vrh. Na sedelcu, kjer je križišče sva zavila levo po svoje v gozd, hitro ujela stezico, ki naju je vodila vse do vrha Grebenc (1479 m). Sestopila sva po prijetni stezi na drugo stran po grebenu in nižje skozi gozd do koče, od tam pa po vlaki nazaj proti Veliki Poljani. Povsem nepričakovano, a prečenje Grebenca je bil zame eden najlepših delov te ture. Kratko, a sladko, bi lahko rekel 😍. Sestopila sva po markirani poti v smeri Povelj. Sprva po kolovozu, nižje po stezi. Nižje doli, kjer se priključi pot z Male Poljane zavijeva levo in slediva stezi in cesti do parkirišča nad vasjo Povlje, tam pa v levo po cesti navzgor. Višje se cesta razcepi na dva kolovoza, midva slediva oznakam poti Pot pod Storžičem vse do markirane poti, nato pa kmalu v desno proti vrhu Svetega Lovrenca (918 m). Spustiva se do bližnje cerkvice, se še malce razgledava proti dolini, nad katero se že dela mrak, nato pa sestopiva do izhodišča. Zanimiva tura! 😀

Razmere: jz greben je mestoma zahteven, večinoma kopen (nekaj korakov po snegu/ledu).V žlebu je sneg, smer je shojena, v teh toplih dneh se hitro ojuži.

Zahvaljujem se bratu za družbo na tej turci 😀