PrimožGrahelj's blog: Krniška glavica/Jôf di Sompdogna (1889 m)

Po dveh dneh večjih naporov sem čutil, da bo potrebno malce "ustaviti konje" 😏😎 in si malce odpočiti, zato sva se odločila za nekaj precej krajšega in tudi lažjega. Izbira sploh ni bila slaba!
Začela sva pri kapelici Zacchi v dolini Dunje. Oznaka poti je 651. Najprej sva se spustila do reke, jo prečila in nato na prvem križišču cest levo. Nekaj minut višje sva skrenila s ceste desno po markirani poti z oznako 652. Prvi del poti je mestoma nekoliko zasut s kamenjem, steza pa slabše vidna. Držala sva se rahlo desno, v pomoč je tudi kakšen možic. Ko pot zapusti prodišče in krene v gozd ni več težav. Od tu naprej je pot lepo sledljiva.Vzpenjala sva se po mestoma precej podrtem svetu. Tu okoli se svet res precej podira, marsikatera pot se opušča. Gozd se je redčil in vse več je bilo rušja. Brez težav sva se vzpenjala in opazovala divje stolpe v okolici (Torre Alba itd...) 😀 kaj kmalu doseževa vrh vzpona, stojiva na sedlu Foran de la Grave, kjer naju zajame sonce. Za dokaj zgodnjo uro je res toplo, razgledi pa čudoviti 😍 spustiva se na drugo stran do markirane poti, ki pripelje od bivaka Stuparich. Zavijeva levo in slediva poti z oznako 610. Vzpenjava se med rušjem. Višje se teren odpre in mimo številnih ostankov prve svetovne morije doseževa vrh Krniške glavice oziroma Jôf di Sompdogna (1889 m). Nekaj pavze in razgledovanja, nato pa sestopiva na drugo stran. Zgoraj je pot malce bolj strma, nižje pa se malce poravna. Na tej strani hriba je bolj živahno, ljudi je kar nekaj. Še naprej se spuščava do naslednjega križišča, kjer zavijeva levo (spet) na pot z oznako 651. To številko poti nosi pot Umberto Pacifico, ki je tu zgoraj še lahko prehodna, nižje pa naj bi bila zaradi številnih podorov težko prehodna in je zato zaprta oziroma opuščena. Steza naju vodi skozi gozd, sprva po ravnem, nato pa se začne strmeje spuščati. Tu je spet tako mirno in prijetno 😀 nižje stopiva na cesto in ji slediva, vmes pa narediva en obvoz zaradi podrtih dreves. Cesta se počasi spušča in do mesta, kjer sva zjutraj zapustila to cesto, ni več daleč. Tudi avto je bil blizu.
Popoldne sva preživela na Rezijanski plaži in uživala v Taveliki vodi 😎😏.

Razmere: vse prehojene poti so brez posebnosti.

Hvaležen še za en dan, ki sva ga preživela med gorami 😀