Začel sem pri Kovinarski koči v Krmi. Takoj za njo poiščem stezo, ki se vzpenja čez večjo poseko v vzhodni smeri. Višje se pot vzpenja v ključih skozi gozd malce desno od grape, ki pada izpod Debele peči. Gozd se redči, pot pa preči grapo, kjer je tekla voda (pomembno ob povratku!) 😎 v naslednjem desnem ovinku se naravnost odcepi slabša stezica, po kateri sem sestopil pozneje, zdaj pa nadaljujem naprej po dobro shojeni lovski stezi, ki me vodi med grmičevjem navzgor proti steni Debele peči. Na tej strani je teren tako divji, na drugi strani, torej v smeri Pokljuke, pa je tako drugače, dosti bolj položno in "prijazno" 😀 ko sem že tik pod steno sledim stezici desno, malce navzgor, malce pa tudi navzdol. Za robom se spustim kakih 20 metrov do spodnje variante prehoda čez eno izmed grap, ki naj bi bil lažji tukaj kot pa stopnjo višje. Tale obvoz ni med najbolj prijetnimi, ampak ok. Še malce se vzpenjam in že pridem do spodnjega roba grape med Debelo pečjo in Brdi, kjer zavijem levo in iščem prehode med skalami in šodrom. Na levi se zapira in tam je verjetno tisti najzahtevnejši skok (II. stopnje), jaz pa sledim sledovom stezice in po desni strani obidem tisti skok. Vrnem se v grapo in ji sledim do naslednjega skoka, tale je malce lažji (I-II, prb. 10 metrov), naslednji skok je še lažji. Grapa se tu položi in razpre. Hodim po skrotju, izogibam se rušju. Brez večjih težav dosežem rob, kjer že vidim markirano pot. Vzamem si nekaj časa za počitek in malico, nato pa nadaljujem po markirani poti do vrha Debele peči (2014 m). Razgled je bil 😍. Sestopim v smeri planine Klek. Pot se spušča, naprej ob grebenu, nato pa strmo navzdol. Ko se poravna me vodi med rušjem. Ko pred seboj zagledam Klečico in Vrh Sedla poiščem slabšo stezico, ki naj bi prečila v tisto smer. Sprva je šlo ok po travnikih, kasneje pa sem zabluzil 😎 med rušje in začel se je ples po vejah rušja 😂 da bi bilo vse še malce bolj simpatično, je zdaj ravno čas, ko je vse polno cvetnega prahu. Ko pridem nazaj do trav in stezice zavijem desno na bližnji Vrh Sedla (1862 m). Sprva deluje, da bom prišel tudi do sosednje Klečice, ampak se požagane veje hitro končajo in spet bi se moral pretepati z rušjem do vrha. Sem se odločil, da je bilo dovolj tega. Že tako sem bil ves rumen od cvetnega prahu, da sem se svetil kot sonce 😂😎. Na manjšem sedlu ujamem stezico in se spustim po njej v severni smeri, sprva po šodru, kmalu pa sem večinoma med travami. Stezica je zdaj bolj, zdaj manj vidna 😀 večjih težav pri sledenju nisem imel. Ko pridem spet v gozd je še za odtenek boljša. Malce se še povzpnem, nato pa prečim pod Stresenico vse do gozdne ceste, po kateri nadaljujem še kakih 10 minut na bližnji Vošni vrh (1621 m), ki je tik nad cesto. Vrnem se nazaj do konca ceste, sledim še nekaj 10 metrov stezi, nakar zavijem desno na slabšo stezico, ki se spušča po pobočju proti Krmi. Krajši opis sem imel s sabo, poleg tega pa sem jo lahko sledil tudi na Mapzs, tako da sem si rekel, da bom probal. Oh ja, tile ostanki stezic! 😎😎 spuščal sem se malce levo, malce desno po dokaj strmem gozdnem pobočju. Vesel sem bil, ko sem našel tisti krepak macesen nad manjšo pečino, ki je bil omenjen v opisu. Juhej 😀 tu naj bi bilo neko križišče stezic. Tudi prav 😂 jaz sem našel "svojo", ki se je začela vzpenjati. Kar nekaj sem se moral povzpeti. Logično, da sem stezico večkrat izgubil, kot jo našel 😎. Na robu jo spet ujamem in ji sledim strmo navzdol, pa nato prečno. Vmes sem prečkal nekaj grap, se pretepal z grmičevjem in parkrat pristal na riti 😎 aja, pa spet sem večkrat izgubil stezico, kot jo našel. Nič kaj prijetno ni bilo tole. Ob poti sem obiskal še bližnji vrh Ravnik (1477 m), nato pa spet strm spust po svoje proti stezici, ki obide omenjeni vrh. Nižje doli jo ujamem, pa spet izgubim. Danes mi ni šlo tole ravno dobro od rok. Stezice so se mi skrivale! 😎😀 Ko potegnem črto lahko rečem, da se mi je kar dobro izšlo in ja, kako sem bil vesel, ko sem bil spodaj ob manjši grapi, saj mi je do lovske poti, po kateri sem se vzpenjal zjutraj, manjkalo le še nekaj grmičevja. Opravil sem še postanek ob grapi, kjer je tekla mrzla, a zame zelo pomembna voda 😀, nato pa spust po znani poti do izhodišča. Zanimiva, zahtevna in poučna tura je bila tole.
Razmere: snega ni bilo nikjer več. Vzpon po lovski poti orientacijsko ni tako zahteven, ima pa zgornji del nekaj krajših skokov. Prvi je najtežji (II. stopnja - možen obvoz po desni), ostala dva sta malce lažja. Od mesta, kjer sem zapustil markirano pot z Debele peči sem sledil zdaj boljšim zdaj slabšim stezicam, vmes pa tudi plesal po vejah ruševja 😎 Do gozdne ceste ni bilo posebnih težav, spust proti Krmi pa je druga zgodba. Potrebna je zbranost, da se sledi stezici, ki vodi čez mestoma bolj strm, zahteven in izpostavljen teren.
 |
| Jutranji pogled od Kovinarske koče v Krmi |
 |
| Strmine proti Debeli peči |
 |
| Kovinarska koča |
 |
| Simpatična steza skozi gozd |
 |
| Vse bolj grmičevnato |
 |
| Proti steni Debele peči |
 |
| 😍 |
 |
| Ob steni |
 |
| Spodnja stezica pri prečenju grape |
 |
| Tudi nekaj možicev je na vzponu |
 |
| Pogled po grapi navzgor |
 |
| Gorski prijatelj nad mano |
 |
| Pogled na drugi skok (I-II, cca. 10 metrov) |
 |
| Naprej po grapi |
 |
| Pogled navzdol |
 |
| Zgornji, lažji del. Markirana pot je blizu |
 |
| Clusijev svišč |
 |
| Na markirani poti; pogled proti Brdom |
 |
| Proti vrhu Debele peči |
 |
| Gore okoli Zgornje Radovne, zadaj Kepa s sosedi |
 |
| Pogled proti Julijcem |
 |
| Vrhovi nad Pokljuko in Krmo |
 |
| Debela peč |
 |
| Naprej proti Klečici |
 |
| Pogled nazaj proti Debeli peči |
 |
| V tej smeri sem se spustil, nato prečil ter se tudi rahlo povzpel |
 |
| Čisto solidna stezica |
 |
| Vrh Sedla levo in Klečica desno, vmes pa moja sestopna steza |
 |
| Cesta pod Vošnim vrhom |
 |
| Krepak macesen nad manjšo pečino, kot je omenjen v opisu |
 |
| Ko bi le bila stezica ves čas tako vidna... |
 |
| Ravnik |
 |
| Že blizu izhodišča. Dovolj je bilo za danes. |
