Stol (2236 m) in tam okoli - 11.8.2024

Začel sem skupaj z dnevom blizu vasi Potoki. Vzpenjal sem se po desni strani potoka Srednik po dokaj strmem kolovozu. Na križiščih sem se držal desno. Višje se kolovoz spremeni v pot, ki se v ključih vzpenja pod Ajdno (1046 m). Pod stenami zavijem levo do manjšega sedla, kjer zavijem desno in se ob jeklenicah in klinih dvignem na prej omenjeni vrh. Lepo jutro je bilo 😍 vrnem se na sedlo in sledim markacijam v smeri Valvazorjevega doma. Do tu nisem srečal nikogar, od tu naprej pa je bilo drugače. Za vzpon sem izbral Žirovniško pot in ji sledil navzgor. V jutranjem hladu je bilo prav prijetno 😀. Na sonce sem prišel šele tam, kjer pot zavije desno in se vzpenja po vršnem pobočju proti Prešernovi koči. Preko Malega Stola nadaljujem kar po grebenu nad markirano potjo v smeri Zelenice. Po stezici se povzpnem na najvišjo točko grebena Orličja (2139 m), na drugi strani pa se spogledujem z grebenom Orlic, ki me še čaka enkrat v prihodnosti. Po pavzi se povzpnem še do vrha Stola (2236 m), nato pa sestopim na sedlo in desno navzdol. Sestopil sem kar po isti, torej Žirovniški poti do koče in nato levo navzdol v smeri Završnice. Ko sem dosegel cesto sem zavil desno in po nekaj minutah levo po stezici, ki me v nekaj minutah pripelje na Smolnik (1075 m). Lep vrh z dobrim razgledom, a v teh trenutkih je bilo tako vroče, da sem kar sestopil naprej po stezi. Markirani poti sledim do ostrega levega ovinka. Tam se odločim, da obiščem še bližnji vrh Žičica (800 m), kjer sem si še malce oddahnil, nato pa sestopil po kolovozu in mestoma bolj zaraščeni poti v zahodni smeri. Ko dosežem makadamsko cesto ji sledim mimo podvoza in kmalu dosežem izhodišče. Dovolj hoje je bilo za tale vroč dan, sledil je čas za druženje 😀.

Razmere: na Ajdno je nekaj varoval (zahtevno), sicer pa tura ni bila zahtevna. Nekaj odsekov na turi ni bilo markiranih, a težav nisem imel. Ob zgodnjem štartu sem imel velik del vzpona (kljub južni legi) v senci.

Strm kolovoz

Pod strminami Ajdne

Jutranji pogled z Ajdne na del Julijskih Alp 😍

Pogled proti vzhodu

Prelepa Gorenjska

Žirovniška planina

Pogled proti Bledu, levo Babji Zob, zadaj greben od pogorja Ratitovca proti Krnu

Pogled nazaj na Ajdno

Greben Karavank proti zahodu, spredaj Potoški Mali Stol in Vajnež

Prešernova koča pod vrhom Stola

Pogled na Orličje v ospredju, zadaj Vrtača

Krkotnik in Celovška špica

Pa še Jelenčka in Svačica

Mali Stol s kočo tik pod robom grebena

Tale ni tako debel kot tisti nad dolino Kot

Valvazorjev dom

Smolnik

Nekje na sredi monštrance in svečnika naj bi šla prečno ena stezica. Sem našel njen začetek oz. konec.

Gozdna pot proti izhodišču.

Monte Castello (1923 m) - 28.7.2024

Za zadnji dan pred odhodom domov sva si izbrala nekaj krajšega in nekaj, kar naj bi bilo tako fizično kot psihično bolj "u izi" 😎 no ja, da stvari ne bi bile preveč enostavne ni bilo ravno tako. Je pa bil to moj prvi obisk v Furlanskih Dolomitih 😍 😀
Začela sva v vasi Andreis v dolini Val Cellina. Najprej je sledil kratek spust po cesti, nato pa desno za oznakami v smeri Forcelle Navalesc. Preko manjšega hrbta sva hitro v soteski potoka Rio de li Pales, kjer slediva stezi ob strugi navzgor. Markacije naju vodijo sem ter tja, preko vode in po bližnjem gozdičku, pa se potem spet in spet vračava prav do struge (tu je še tekla voda). Kmalu pa (končno) zavijeva desno in se začneva malce bolj vzpenjati po šodrasti poti. Vzpon je mestoma naporen. Še malce višje se zdi, da je bil podor, saj je odneslo del poti. Težav nisva imela, možici so naju vodili čez to. Sva že tik pod strmimi stenami, ambient je vsekakor zelo lep 😍 precej manj lepa pa je pot naprej, ko zavije desno in postane zelo zaraščena, občasno praktično nevidna. Glede na to, da je pot markirana se sprašujeva, če kdo sploh vzdržuje to pot? Visoke trave in vmes grušč poskrbita, da je vzpon naporen, teren pa zelo vlažen in tudi drseč. Travnata grapa je proti koncu, preplezava še kak krajši skok in po levi strani doseževa sedlo Navalesc, kjer pogledava na ono stran. Tudi iz druge strani do sem pripelje markirana pot, ki pa izgleda ravno tako zelo zaraščena. Po pavzi zavijeva desno in iščeva ostanke poti. Sprva uspešno, nato malce manj. Šele pri sestopu ugotoviva, da bi mogla iti kmalu nad škrbino proti desni v bližini grebena. Hodiva po visokih in sila mokrih travah, nič kaj prijetno ni bilo. Ko višje spet prideva na "pravo stezo" (ki je praktično ni) ji probava slediti. Na srečo je kje kakšna obledela pika in možic. Tu in tam se je dalo slutiti, da je kdo tu letos že hodil. Vzpenjava se blizu roba grebena na desni strani in po strmih travah končno doseževa vrh Monte Castello (1923 m). Kakšnih posebnih razgledov spet ni bilo, kljub zgodnji uri. Prav dolgo se ne obirava, ampak kmalu začneva s sestopom. Tokrat ujameva boljše prehode tudi v spodnjem delu, ampak vseeno tu ne morem govoriti o kaki uhojeni stezici. Presenečena sva, ko vidiva, da se še nekdo "pretepa" s travami tu gori. Enotna sva si, da tu gori (verjetno) ne bova več šla. Ko prideva do škrbine sestopiva po isti poti nazaj proti izhodišču. Večjih težav nisva imela, je pa tudi sestop po takem terenu naporen. Je pa bilo kopanje na koncu nekaj, kar naju ju prijetno ohladilo in malce popravilo razpoloženje. Ostalo nama je še nekaj ur vožnje proti domu.

Razmere: do sedla so markacije, višje pa kakšna rdeča pika in možic. Vzpon je mestoma strm in večkrat naporen. Precej časa sva se vzpenjala po mokrih in visokih travah, poti večkrat praktično ni bilo videti. Tura, ki jo ne bi ravno priporočal, a mi vseeno ni žal, da sem bil tu gori. Nova izkušnja za naprej 😀.

Hvaležen sem za te štiri dneve hoje po hribih, še enkrat pa se zahvaljujem bratu za vsa doživetja in trenutke, tudi tiste malce manj prijetne  😀. Do naslednjič, Dolomiti, hvala in adijo 😀.

Ob poti v vasi Andreis

Najina smer

Ob potoku navzgor

Prvič sem bil v teh krajih

Vode ob poti je bilo dovolj

V območju podora, prehod ni težaven

Vse bolj zaraščeno, pot pa slabo vidna

Po tej grapi navzgor

Zadnji vzpon proti sedlu. Tu celo je nekaj od poti 😎

Kip Marije na sedlu Navalesc

Najina sled pomečkanih trav. O kakšni stezi bi težko govoril

Rdeča pika ob poti

😍

Monte Castello

Tudi tu se jih še najde 😀

Komaj vidna stezica med travami

Temu naj bi se reklo steza 😂

Ni jih bilo malo ob poti. Glava polna pajčevin pride zraven take ture

😍