sobota, 4. maj 2019

Monte Plananizza (1554 m) z okolico - 2.5.2019

V četrtek se trije odpeljemo do kraja Chiusaforte/ Kluže v Kanalski dolini. Tam se srečamo z Aljo, s katero smo se dogovorili za to turo. Začnetek poti je sredi vasi (ob manjšem trgu; tabla). Kmalu nas markacije povedejo navzgor po poti skozi gozd. V desno se odcepi pot proti Case Raunis, mi krenemo naprej po poti z oznako 425. Kmalu smo spet na križišču; zavijemo desno na pot z oznako 426. Tej zmerno strmi poti sledimo skozi prijeten gozd. Zadnje čase vedno znova hodimo med travami po prijetnih borovih gozdovih :). Kar nekaj časa se vzpenjamo proti severu do škrbine (Forc.) Patok, kjer zavijemo levo. V rahlem vzponu prečimo pobočje, nad nami je naš vrh. Teren se odpira, razgledi pa zaradi oblakov niso tako obsežni, a nič zato. Ob številnih debatah in štorijah čas hitro beži. Malo višje nas napis na tabli usmeri desno, čez nekaj minut pa še enkrat zavijemo desno in nadaljujemo po bolj strmi poti. Na več mestih je še nekaj snega, zato malce drsi. Najprej prečimo proti levi, nato pa se  vzpenjamo proti desni. Pod vrhom dosežemo pas rušja. Če sledimo trakom in presekam se brez večjih težav prebijemo vse do antene na vrhu Monte Plananizza (1554 m). Kljub oblačnemu vremenu kar dolgo časa uživamo na vrhu. Škoda je le, da se nam ni prikazal Čukec (Zuc Dal Bor), katerega smo skupaj osvojili. Hrib je drugače odličen razglednik :). Ko se razgledujemo naokoli že delamo plane za naprej. Tu okoli je še ogromno lepih poti in ciljev, ki nas čakajo. Ne moremo se načuditi in nasmejati slovenskemu imenu za vrh, ki ga ves čas opazujemo, to je Monte Pissimoni (po naše Počimunih). Ko se dobro odpočijemo sestopimo po isti poti do zadnjega križišča (zaradi vlažnega terena je kar zabavno hehe). Pri tabli zavijemo desno in nadaljujemo po poti z oznako 426. V rahlem spustu se bližamo nekdanji planini, danes skromni kočici Stavoli di Sopra. Tik pred njo nas trakci na rušju usmerijo levo. Sledimo nemarkirani, a dobro vidni stezici, ki se malce spušča in malce vzpenja. Nižje na križišču zavijemo levo po poti z oznako 425a. Razmišljamo, če bi še malce podaljšali turo, a se za to ne odločimo. Ko pridemo do potoka se malce ustavimo in uživamo v lepem okolju, ki nas obdaja. Res je lepo tu :). Nižje smo spet na križišču, kjer krenemo naprej po poti 425. Nižje se nam priključi več nemarkiranih stezic (dobro je imeti s seboj zemljevid). Počasi se spuščamo vse do Stavoli Polizza, kjer zavijemo levo in prečimo pobočje proti izhodišču. Odpre se nam lep pogled proti našemu izhodišču. V nadaljevanju prečkamo dva potoka s slapovi in tolmunčki. Toliko lepot v eni sami turi. Kmalu se združimo z jutranjo potjo in v 15 minutah smo na izhodišču. Ko se pripravljamo za odhod začutimo nekaj dežnih kapelj. Na kratko se še ustavimo na zasluženi pijači, nato pa se poslovimo od Alje. Preko Reklanice se vračamo proti domu.

Razmere: na nekaj mestih je bilo malo snega. Poti so večinoma markirane (markacije, pike, trakovi), dobro uhojene ter niso zahtevne. Dobro je imeti s seboj zemljevid.

Super, da se nam je uspelo uskladiti in skupaj narediti to turo. Idrijsko- Štajerska naveza se je še enkrat več odlično odrezala hehe. Hvala vsem trem za celotno dogodivščino :).

Kolesarska steza


Chiusaforte

Prijetna pot


Kanalska dolina



Prijetni borovi gozdički


Ob poti je bilo kar nekaj vode





Počasi se odpira



Naša smer

Vrh





Monte Plananizza




Od Počimuniha (hehe :)) do Montusela in še naprej :)

Ta nas še čaka


Zimske radosti


Divjina

Luštno! :)






Nazaj v dolini

Ni komentarjev:

Objavite komentar