Poker zasneženih vrhov nad Rudnim poljem - 2.1.2020

Malo kasneje kot ponavadi smo se trije zapeljali do Rudnega polja, od tam pa krenili proti Triglavu. Pot je spodaj mestoma ledena. Zavijemo v smeri Vodnikovega doma in nadaljujemo z vzponom. Višje je topleje kot na izhodišču. Prečimo nad pl. Konjščico. Sprva je še deloma kopno, nato pa se začne strnjen sneg. Do Jezerc nam je že pošteno toplo, tu pa malce piha. Nadenemo si zimsko opremo in se podamo do Studorskega prevala, kjer zavijemo levo. Sledimo stopinjam predhodnikov. Mestoma je teren strmejši (okoli 35 stopinj, morda kje celo malce več) in rahlo izpostavljen. Sneg je zaradi senčne lege slabše predelan. Dobro nam gre in kar kmalu dosežemo Ablanco (2004 m). Po isti poti se vračamo proti prevalu, od tam pa nadaljujemo na drugo stran. Na tej osončeni strani je sneg že dobro odjužen. Kar nekaj pohodnikov se že vrača ("ta pridni" hehe ;)). Vzpenjamo se proti grebenu in nadaljujemo po njem. Tu malce pihlja, a to nas ne moti. Prav idilično je tu naokoli :). Še kakih 15 minut nas loči do Velikega Draškega vrha (2243 m), kjer nas čaka manjši snežni zid, ki dobro služi proti vetru. Razgled je seveda dnevu primeren - čudovit, vidi se ogromno gora in tudi morje, ki se blešči v daljavi. Vzamemo si nekaj časa za počitek in malico, nato pa se spuščamo v vzhodni smeri po vršnem pobočju. Spuščamo se proti markirani poti Studorski - Srenjski preval. Iščemo prehode med hribčki in kotanjami. Snežne razmere so tu dobre. V nadaljevanju prečimo pod stenami Malega Draškega vrha, da pridemo nad Jezerca; ta del poti je izredno odjužen in vroč, da sploh ni občutka zime. Ko prispemo nad Jezerca se obrnemo levo in se vzpenjamo, snežne razmere so spet boljše. Do Srenjskega prevala nas dohiti dekle, s katero skupaj nadaljejmo desno. Nekaj metrov je malce strmejših, a brez težav napredujemo navzgor. Ko prispemo na greben mu sledimo proti vrhu. Viševnik (2050 m) je bil ves dan zelo obljuden in še so ljudje hodili. Nekaj pavze, nato pa se spuščamo po uhojeni poti navzdol. Na manjšem sedlu, kjer pot zavije levo nadaljujemo naravnost in v nekaj minutah dosežemo manj znan vrh Plesišče (1790 m). Vračamo se na sedlo in nadaljujemo s spustom proti izhodišču. Pot je na široko shojena. Brez težav se vrnemo na Rudno polje, od tam pa se vračamo nazaj proti domu.

Razmere: vse poti so shojene. V senčnih predelih je sneg slabše predelan, mestoma je nekaj klož. Zjutraj je podlaga bolj trda, a močno sonce naredi svoje. Nekaj mest na omenjeni turi je zahtevnejših, sicer pa prav prijetna snežna tura :).

Hvala obema za povabilo :).

Pogled na pl. Konjščico

Grapa proti Viševniku

Proti Studorskemu prevalu

Levo Mali Draški vrh, desno Viševnik

Na Studorskemu prevalu

Začetni del proti Ablanci

Blizu vrha

Pogled proti Velikemu Draškemu vrhu

Pogled nazaj na Ablanco

Po grebenu

Vzhodna grapa v Toscu

Bohinjski hribi

Rž, Rjavina

Teme, Luknja peč. Dimniki...., zadaj Karavanke

Pridne roke so napravile tale manjši snežni zid

Morje tam v daljavi

Smučar

Nevarne luknje ob poti

Mi trije :)

Ukrivljen, a nekako kljubuje razmeram

Plazovina

Proti Debeli peči

Greben proti Viševniku

Je kaj za videti hehe :)

Plesišče

Viševnik s Plesišča

Spust v temo

Kamniško- Savinjske Alpe

Sonce bo kmalu zašlo...

Prečenje Polovnika - 5.12.2019

V četrtek zjutraj se dva odpeljeva v Log Čezsoški, kjer začneva s hojo še pred sončnim vzhodom. Tu je mrzlo in vse je prekrito z belo prevleko. Po prb. 15 minutah hoje ob Soči (smer Trnovo) zavijeva levo na mulatjero, ki naju vodi daleč proti desni, nato pa naredi ovinek in naju vodi daleč proti levi. Tu je že precej topleje, tudi sonce naju že greje. Udobni mulatjeri slediva proti lovski koči, kjer se le ta konča. Zavijeva levo in nadaljujeva po dobri stezi nad prej omenjeno kočo. Nekoliko strmejša pot vodi navzgor in pripelje pod Veliki Polovnik (1471 m). Skočiva na ta vrh, nato pa nadaljujeva po grebenu. Pogledi so vse lepši, saj je svet tu bolj odprt. Preko Vrha Travnika (1476 m) in Nad Pečem (1458 m) prispeva v strnjen gozd. Ta del poti je (vsaj zame) eden lepših: steza naju vodi nekaj metrov pod grebenom na severni strani skozi prijeten bukov gozd. Medtem se levo odcepi stezica proti dolini, midva pa nadaljujeva po stezi na Špik (1482 m). Z njega sva se spustila na manjše sedlo, nato pa nadaljevala vzpon na Pirhovec (1660 m). Malo hodiva po južni, malo pa po severni strani, kjer je nekaj malega snega. Ko doseževa greben sva hitro na vrhu. Meglice in vrhovi nad njo pričarajo čudovito sceno :). Po pavzi sestopiva na drugo stran. Sprva je steza malce izpostavljena, nižje pa ni težav. Nad zapuščeno pl. Dolec zavijeva levo na vzpenjajočo se mulatjero, ki naju popelje navzgor proti grebenu. Po njem doseževa Veliki vrh (1764 m). Nadaljujeva po mulatjeri (mestoma nekaj snega), ki pa se na robu konča. Tu se začne zahtevnejši del grebena, kjer moramo tudi malce poplezati. Stezica poteka v območju grebena (malce levo ali desno). Med potjo naletiva na čredo koz, ki se pasejo tu gori. Brez večjih težav se vzpenjava proti Krasjem vrhu (1773 m), kjer je čas za počitek. Sestopiva po poti mimo Snežne jame (severna pot). V zgonjem delu je še nekaj snega, ki nama ne povzroča težav. Nižje zavijeva levo po svoje direktno proti Debeljaku (1628 m). Malce iščeva in kar hitro najdeva udobno mulatjero, ki se v ovinkih spušča nazaj do markirane poti. Po njej sestopiva do križišča, kjer zavijeva levo proti pl. Zaprikraj in nadaljujeva mimo nje po cesti. Čez Mali Homec se spustiva do pl. Predolina, od tam pa nadaljujeva desno po spodnji cesti. Ko se konča nadaljujeva skozi pas mladega gozda do mesta, kjer se pot konča. Tu zavijeva desno v gosto mladje in hitro doseževa udobno pot, ki se spušča proti potoku Slatenik. Prekoračiva potok, kar ni ravno enostavno (poledenele ali mokre skale), nato pa slediva ozki stezici navzdol. Še dvakrat prečiva potok, obakrat je "zanimivo" hehe :). Nobeden ni pristal v vodi, tako, da je ok. Vmes opazujeva razne oznake in stezice ter se sprašujeva, kam vodijo (bo treba kaj raziskati). Ko prečiva nekaj podrtih grap (zahtevno) kmalu doseževa markirano pot na Golobar, ki je trenutno zaprta. Po kolovozu in cesti se še kar nekaj časa spuščava proti dolini. Ko prispeva na glavno cesto se že mrači. Tu spodaj je spet zelo mrzlo, a je vseeno lepo, saj je vse odeto v belo. Zavijeva levo in slediva cesti skozi Čezsočo proti izhodišču. Doseževa ga v slabi uri hoje (cca. 6 km ceste). Sledila je še vožnja proti domu.

Razmere: mestoma je nekaj malega snega, ki nama ni delal težav, večinoma pa je kopno. Nekaj odsekov ture je zahtevnih (greben Veliki- Krasji vrh, ob Slateniku). Stezicam se da slediti, tu in tam nam pomaga kak možic. Celotna tura je dolga in naporna z višinsko razliko večjo kot 2000 m.

Hvala za lepo in zanimivo turco :)

Najina smer je Trnovo

Levo na mulatjero

V dolini pa mraz in senca

Mulatjera

Proti Vrhu Travnika

Del Kaninskih hribov

Bovec in gore naokoli :)

:D

Pogled proti Špiku in Pirhovcu, desno zadaj Krn

Pirhovec

Pogled naprej

Del grebena (pogled nazaj)

Pogled proti Krasjem vrhu

Prijetna družba na grebenu

Krasji vrh

Na severni strani je še nekaj snega

Pod Debeljakom

Mulatjera

 

Pobočja nad Zaprikrajem

Pl. Predolina

Slatenik

Ob poti

Zanimiv prehod

Mrači se; Kaninske gore

Spodaj pa (zelo mrzla) pravljica :)