V torek zvečer smo se štirje odpravili novi dogodivščini naproti. Okoli 21:30 smo prispeli na Pecol, kjer smo se pripravili za spanje na prostem. Sam sem slabo spal, drugi nekoliko bolje.V sredo zjutraj smo vstali nekaj čez 5:00 in se pripravili za zajtrk. Skuhali smo si pašto, zatem pa smo pakirali za odhod. Podali smo se proti Montažu. Pot poteka po lepih travnikih, višje pa po pesku in skalah. Na škrbini Vrh Strmali se vstavimo in opazujemo razgled. Odpravimo se proti skalam, ki vodijo do Pipanove lestve. Vzpon do lestve ni pretirano zahteven, a predvisnost ni odveč. Tudi snežišče pod lojtro ne ovira pristopa, saj lahko pridemo do nje po krajni zevi na levi strani. Začetni del pod glavno lojtro je zelo pokonci, a dobro varovan. Sam vzpon po lestvi pa je zanimiv in seveda ne povsem lahek. Na vrhu lestve nadaljujemo proti levi do grebena Montaža. Vzpon je zdaj bolj zdaj manj zahteven. Po grebenu smo hitro na vrhu. Sam vrh Montaža (2753m) je zelo razgleden, a nam so malo nagajale meglice. Pa nič zato, še zmeraj smo zelo uživali. Ker je bila ura še zgodnja, smo se odločili, da ne bomo končali ture tako hitro. Po pavzi se spustimo do pod lestve, kjer se odcepi ferata Leva. Tu opazujemo nekaj kozorogov, ki so ob poti. Pot Leva nas hitro pripelje do jeklenic, ob katerih hodimo kar nekaj časa. Pot poteka po zdaj bolj zdaj manj prepadnih policah. Vsi smo navdušeni nad okoljem, v katerem se gibljemo. Zatem pridemo v bolj travnat del, kjer se že vidi naš naslednji vrh. Kmalu smo spet v jeklenicah, izmenjujejo pa se kratki vzponi in spusti. Teren je ves čas izpostavljen. Na vrhu podrte grape se začne zadnji spust do škrbine nad Cijanerico (2242m). Spust je ves čas zavarovan, a je precej strm in nevaren zaradi nasutega kamenja. Med spustom nas opazuje kozorog, ki se nam povsem približa. V škrbini se ustavimo in malo počijemo. Nato pa opazujemo kozoroga, ki se počasi a vztrajno spušča proti nam. Nekaj metrov pred nami se vstavi in ko že mislimo, da bo odšel drugam se poda na mesto, kjer je šel kolega na WC in začne lizati urin. To dela kar nekaj časa, mi pa ga začudeno opazujemo. Podamo se naprej. Nad škrbino opazujemo še obraz, ki je izoblikovan v steni. Hitro smo pod 10m lestvijo, ki se pne navpično navzgor. Lestev na spodnji strani ni pripeta, tako da kar malce pleše. Nad tem delom sledi še nekaj varovanih mest, kaj kmalu pa jeklenic ni več in pridemo v lažji svet. Tu zagledamo ogromno kozorogov, eni so bolj plašni, drugi pa manj. Vzpnemo se po vršnem pobočju vse do vrha Špik Hude Police (2420m), kjer spet počivamo. Tik pod vrhom je na skali ležal kozorog, kateremu si se lahko približal na meter, kasneje pa nam je tudi jedel iz roke. Čudovit občutek, mislim, da smo bili vsi začudeni nad temi prijaznimi in lepimi živalmi. Na vrhu smo bili kar nekaj časa, ob 15:00 pa smo se odpravili proti Pecolu. Levo, desno, levo, desno, levo, desno... skoraj do onemoglosti. Tik pred kočo Brazza (1660m) je ovinkov konec. Do avta imamo še 15 minut hoje. Vse spakiramo in se odpravimo proti domu. Vstavimo se še pri Rabeljskem jezeru, ki pa je bilo precej mrzlo, zato se nismo kopali. Nato pa proti domu.
Razmere: Mi za omenjen krog nismo potrebovali zimske opreme (hodili smo ob snežišču). Na ferati Leva je odtrgana 1 jeklenica, a je polica dovolj široka in ni težav.
Hvala Nejcu za povabilo, Blažu za prevoz ter vsem za lepo turo :).
 |
| Ležišče |
 |
| Zajtrk |
 |
| Makaroni |
 |
| Kaninske gore |
 |
| Montaž v meglicah |
 |
| Proti severu |
 |
| Ob snežišču |
 |
| Pipanova lestev |
 |
| Greben do vrha |
 |
| Vrh |
 |
| Sestop |
 |
| Drzne prečke |
 |
| Po policah |
 |
| Nad škrbino nad Cjanerico |
 |
| Njam njam |
 |
| Obraz nad Škrbino |
 |
| Viš |
 |
| Špik nad Nosom in Špik nad Planjo |
