Za dobro jutro sem si privoščil nekaj jutranjih barvnih kulis in zahajajočo polno luno 😍, nato pa sem nadaljeval z vožnjo proti Solčavi. Turo sem začel slab kilometer pred Rogovilcem. Mrzlo je bilo tu spodaj. Preko lesenega mostička prečim Savinjo in hitro dosežem markirano pot, ki ji sledim desno. Sprva hodim po stezi, višje pa po kolovozu do kmetije Račnik. Ko stopim na makadamsko cesto zavijem levo (desno Raduha) na kolovoz preko travnika. V prvem ostrem desnem ovinku grem naravnost po kolovozu navzgor do njegovega konca, nato pa desno po stezi strmo navzgor proti grebenu. Bolj ali manj se držim v območju grebena, steza je lepo sledljiva. Višje prečkam cesto/kolovoz in nadaljujem po grebenu navzgor. Pobočje se položi zgoraj, ko spet pridem do kolovoza, kjer je nekoč stal pastirski stan, danes pa je to le še ena podrtija 😎. Tu je križišče treh kolovozov; grem po srednjem kraku in zelo kmalu zavijem levo na greben (možic) in po njem nekaj minut, nato pa desno med dvema macesnoma in dalje prečno proti desni. Steza se malce dviga in spušča, ves čas je dobro sledljiva. Ko prečkam drugo kamnito plazovino krene steza levo navzgor, a že kmalu spet zavije desno in preči. Bil sem v pričakovanju nečesa zelo lepega, in ja, kmalu sem zagledal Račka vrata 😍 😀. Juhej, juhej! Spustil sem se na drugo, sončno stran in si jih ogledal še od tam. Krasno, res 😍 nekaj pavze, nato pa sledim stezi na spodnji rob vrat in se lotim prečenja oboka. Začetni del je nekoliko bolj strm, višje pa je položnejše. Prečenje Račkih vrat je izpostavljeno, potrebno je biti previden. Razgled z vrha je odličen. Sestopim na drugo stran do manjšega sedla za vrati, se povzpnem nekaj 10 metrov navzgor, nato pa zavijem levo po lažji varianti nadaljevanja. Prečim skozi gozd in preko melišča do dobro vidne gredine in se po njej vzpenjam. Vzpon je strm, a kakšnega plezanja tu ni. Sledim stezici in po kakih 15 minutah stojim na razgledni točki, nad mano je Pomol pod Raduho. Spet se odločim za lažjo varianto, zato sledim poseki okoli pomola (težja varianta gre direktno po grebenu). Prečim pobočja vse do manjše grape in se po njej vzpenjam. Ko dosežem greben je čas za počitek. Nadaljujem prečno po desni strani in nato splezam levo nazaj na greben. Sledim posekam in zmerno strmo pobočje me popelje stopnjo višje na grebenu, kjer se mi odpre čudovit pogled naokoli 😍 bil sem brez besed, kar se ne zgodi prav pogosto hehe 😎😂 počasi nadaljujem po grebenu ali tik ob njem, smer je jasna. Uživam v poplezavanju čez krajše skalne bloke. Še nekaj malega ruševja me loči do zadnjega nekoliko strmejšega vzpona in kmalu splezam do roba, kjer je konec grebena. Bil sem vesel zaradi tako lepega vzpona in hkrati žalosten, da je tako luštnega terena že konec 😀. Čez pas ruševja stopim na trave in dosežem markirano pot, ki ji sledim do vrha Raduhe (2062 m), ki ima kar nekaj obiska, kar je razumljivo glede na dan. Hitro se vrnem nazaj in si vzamem nekaj počitka v bližini Malega Rta, kjer je več miru 😎. Res sem bil navdušen nad tem vzponom, zagotovo se še vrnem sem 😀. Po pavzi sestopim po markirani poti do pl. Arta in naprej desno v smeri Rogovilca. Sprva po cesti, nato po stezi, na poti je nekaj podrtega drevja. Kmalu se začne pot strmo spuščati do ostrega desnega ovinka, kjer začne prečiti strma in izpostavljena pobočja. Sem že malce pozabil, kako zanimiv (beri ozek in izpostavljen) je ta del poti 😎. Še nekaj strmega spusta in sem na kolovozu, ki mu sledim do kmetije Račnik, kjer sem sklenil krog. Do izhodišča ni bilo več daleč. Nazaj grede sem imel še en postanek, da sem pospremil vzhod (skoraj) polne lune 😍, ki je tudi zanimivo doživetje. To turo bi vsekakor priporočal tistemu, ki ji je kos 😀
Razmere: stezica do Račkih vrat in naprej proti Raduhi je zdaj bolj zdaj manj sledljiva, tu in tam sem se malce iskal, a brez večjih težav. Tudi prehodi med rušjem so narejeni (prežagane veje). Na več mestih je treba poplezati, večinoma I. stopnje, kakšno mesto morda celo malce več. Treba pa je vedeti, da to velja za opisano smer, ki je glede na najdene opise najlažja. Obstajajo tudi precej težje variante. Prečenje Račkih vrat je izpostavljeno, enako velja tudi za več mest zgoraj.
|
Jutranje "scene"
|
|
Luna zahaja
|
|
Razgled na pogorje Olševe z izhodišča
|
|
Grem levo na kolovoz čez travnik, desno markirana pot proti Raduhi
|
|
Na gozdnem hrbtu
|
|
Nekdanji pastirski stan
|
|
Tu vmes steza zavije desno in začne prečiti
|
|
Ena izmed plazovin ob poti, pogled navzdol
|
|
So mi v pomoč
|
|
Račka vrata 😍
|
|
Pogled skozi na drugo stran
|
|
Pa še pogled z druge strani
|
|
Začetni strm vzpon na obok vrat
|
|
Izpostavljeno po oboku vrat
|
|
Možic na najvišji točki
|
|
Nadaljujem prečno do te gredine in po njej navzgor
|
|
Nadaljevanje do roba pod Pomolom
|
|
Po grebenu je bolj zahtevno
|
|
Jaz pa krenem naokoli skozi rušje
|
|
Pogled navzdol
|
|
Vzpon po grapi proti grebenu
|
|
Že višje gori na grebenu
|
|
Ta pogled 😍 ves čas sem sledil prehodom do roba pobočja
|
|
Tudi nekaj malega objemanja z rušjem je, a nič hujšega
|
|
Ciljno poplezavanje proti...
|
|
... vrhu grebena. Pogled navzdol na prehojen/preplezan greben. Krasno 😍
|
|
Še tu čez, zadaj že trave, kjer pride markirana pot.
|
|
Vrh Raduhe 😍
|
|
Vidi se delček vseh treh naših Alp, tudi Triglav
|
|
Cvetica lepotica ob poti
|
|
Obiska ni manjkalo
|
|
Pogled z Malega Rta (?) ali tu nekje proti Raduhi
|
|
Planina Arta
|
|
Del poti po kolovozu
|
|
Razgled z ene izmed razglednih točk
|
|
Nekaj jesenskih barv v strminah Raduhe 😍
|
|
Tu se začne ozek in izpostavljen del poti
|
|
Sem bil presenečen nad slikovitostjo terena
|
|
Pri Račniku, tu sklenem krog
|
|
Še čez "cigu must" grem 😂
|
|
Sonce zahaja
|
|
Barve sončnega zahoda. Težko čakam, da me na drugi strani pogleda...
|
|
... prijateljica luna 😍 trenutki za dušo.
|