PrimožGrahelj's blog: Spet v hribe nad dolino Vrat

Sobotni večer sem preživel na Gorenjskem. Bilo je zelo prijetno 😀.
Nedeljski plani so se na hitro spremenili, ker so nekateri prelomili dogovor (hvala še enkrat), tako, da sem se v nedeljo zjutraj spet znašel na parkirišču v Vratih. Po dolini je bilo prijetno hladno, vrhovi pa so se že kopali v jutranjem soncu. Kako lepo! 😀 nadaljujem z vzponom proti sedlu Luknja. Že takoj sem slutil, da bo danes šlo težje, kot ponavadi - prav sem imel. Na Luknji me pričakata sonce in razgledi na Primorsko stran. Zavijem desno proti Gamsovcu. Stopnjo višje v manjši krnici, kjer markirana pot zavije desno skrenem v levo (možic) na manjše melišče. Nad njim zavijem desno in sledim skromni stezici. Višje grem spet rahlo v levo do dobro vidnega žleba, kjer ima Tine Mihelič spominsko ploščo. Vzpon skozi žleb ni enostaven (I-II). Sam sem splezal iz njega že preden se zoži. Nadaljujem proti levi (zahodu) in se rahlo vzpenjam. Namen imam obiskati Mali Pihavec, a ko pridem na rob vidim, da je tam več kucljev, kateri je pravi pa nisem vedel. Tudi teren je bil zelo zahteven (verjetno sem bil previsoko), zato raje nadaljujem na greben in po njem proti vrhu Pihavca (2419 m). Tik pod vrhom opazujem prijetna kozoroga. Na vrhu srečam dva fanta, s katerima skupaj sestopim po markirani poti, ki je uradno še vedno zaprta zaradi podora v bližini poti. Sestop do varoval je šodrast in neprijeten, varovala pa so ok. Spodaj na melišču srečamo več kozorogov, ki počivajo na policah. Prečimo v levo pod steno v smeri Šplevte. Na manjši škrbini pustimo nahrbtnike. Najprej prečimo po travnati polici, nato pa se od leve proti desni vzpenjamo proti vrhu (I, šodrasto in krušljivo), prehode si iščemo sproti. Razgledi z Šplevte (2224 m) so odlični. Previdno se vrnemo nazaj na sedlo in nato sledimo markirani poti proti Dovškim vratcem, kjer se razidemo; kolega gresta dol čez Sovatno, jaz pa sem imel še kakšen kucelj v planih 😉. Bilo mi je prijetno, da smo nekaj časa hodili skupaj 😀. Po malici nadaljujem proti Stenarju. Na koncu prečnice zavijem desno mimo brezna proti Spodnjemu Stenarju (2356 m). Stenar izpustim, zato nadaljujem proti Križu (2410 m), na katerem je bilo precej ljudi. Sestopim v smeri vrha Kriške stene. Oblači se, kar je super, saj je sicer precej vroče. Na križišču poti nadaljujem proti severu (možici). Vrh že vidim. Zavijem v desno proti grebenu, nato pa levo proti vrhu. Vesel sem, ko dosežem Gubno (2404 m), saj sem bil že utrujen. Nekaj pavze, nato pa sestopim do markirane poti v smeri Bivaka IV. Pot čez kraški svet je zanimiva, a lahko tudi nevarna. Lukenj in brezen je tu na pretek. Mimo bivaka se spuščam naprej proti Vratom. Kaj kmalu dohitim prijetno dekle. Sestop si "krajšava" z debato. Noge sicer vseeno čutim, a mi družba prav dobro dene. Tem za pogovor ne zmanjka vse do izhodišča. Lep zaključek ture 😀. Sledi še nekaj osvežitve, nato pa vožnja domov.

Razmere: snega na poti ni. Žleb pod Pihavcem in vzpon na Šplevto sta detajla ture. Pot Pihavec - Kriški podi je še vedno uradno zaprta zaradi podora ob poti.