ponedeljek, 24. november 2014

Jesensko-zimski Mahavšček (2008m) - 23.11.2014

Priprave na turo se začnejo že sredi tedna. Tokrat se nas nabere malo več kot običajno. V nedeljo smo se z dvema avtoma odpravili do parkirišča pri planini Polog. Po zajtrku smo se podali na pot. Sprva po cesti, nato pa smo zavili desno navzdol in prečili reko z zelo zanimivim transportnim sredstvom. Malo smo se iskali, na srečo pa smo hitro našli pravo pot. Pot se je postavila pošteno pokonci. Skozi Žlebič smo se povzpeli do gozda, kjer so nas obsijali prvi sončni žarki. Po lepi gozdni poti smo se vzpenjali še nekaj časa, nato pa smo prišli na odprta travnata pobočja, od kjer smo že videli naš prvi cilj. Še nekaj minut in že smo stali na soncu pred planino Dobrenjščico. Tam smo malo pojedli in si odpočili. Nadaljna pot je prečila pobočja proti zahodu. Po slabih 15 minutah pa smo prišli do nekaj metrov širokega prehoda med ruševjem, ki se kasneje razširi v dokaj široko flanko. Precej strmi in gruščnati poti smo sledili nekaj časa, potem pa se je začel pojavljati sneg. Na slabe pol poti do vrha grebena smo se ustavili, malce popili in se dogovorili, da bomo poizkusili lovsko pot, ki preči pobočje na višini nekaj nad 1600m. To pot je predlagal Miro, ki je po njej že hodil. Ta pot večkrat preči strma in izpostavljena pobočja po naravnih, ozkih prehodih. Kljub malce snega nismo imeli večjih težav. Najbolj strm prehod je bil zavarovan z jeklenico. Še naprej smo prečili pobočje, nato pa po kratkem spustu prišli do dokaj strme grape, ki pa je spet bila zavarovana z jeklenico. Previdno smo se povzpeli ob jeklenici do ozke prečke, nato pa smo prišli v lažji svet. Vrh smo že videli, a ni bil tako blizu. Malo po snegu in malo po skalah smo se vzpenjali proti vrhu. Na tem delu poti se je večkrat zoprno udrlo, tako, da sem bil proti vrhu že pošteno utrujen. Po prihodu na greben smo v parih minutah stali na vrhu Mahavščka (2008m) v izjemnem razgledu na vse strani. Okrepčali smo se in dobro razgledali. Uživali smo na lepem vrhu v sončnem in toplem vremenu. Po skakanju smo se odpravili po grebenu proti Planji. Ob finih prehodih smo kmalu prišli do mesta, kjer smo se spustili na vrh flanke. Spust po njej je bil dokaj hiter, ne pa tudi tako uživaški, saj je bilo snega malo, bil pa je tudi zelo mehak. Prišli smo do dela poti, kjer smo dopoldne zavili na lovsko pot. Še 20 minut in že smo stali na markirani poti, od tam pa v 15 minutah pri planini Dobrenjščica. Po kratki pavzi smo sestopili, tokrat po nekoliko daljši poti. Na pol spusta do doline smo izgubili sonce. V dolini je bilo precej mrzlo. Hitro smo prišli do izvira Tolminke, od tam pa smo nadaljevali po cesti proti izhodišču, katerega smo dosegli nekaj pred 17:00. Pripravili smo se za odhod nazaj v Idrijo.

Razmere: sneg se začne na višini cca. 1450m. Ker je bilo v gorah v zadnjih dneh toplo, postane hitro mehak. V teh koncih ga ni prav veliko, na nekaterih mestih do cca. 50cm, drugače pa manj. Mi nismo potrebovali cepina in derez, le gamaše. Ostala pot brez posebnosti.

Hvala vsem za dobro družbo, lepo turo in veliko smeha :).








Prehod čez reko



Ob poti







Planina Dobrenjščica







Stador, Rdeči Rob, desno zadaj Peski

Naš cilj





Prečna lovska pot

Ozka prečka



Lažje plezanje



 
Ob jeklenici

Spet ob jeklenici



Proti vrhu



Prihod na vrh

Spodnje Bohinjske Gore

Megla v Bohinju


Mangart, Jalovec



Krnsko in Kaninsko pogorje


Poliški Špiki



Zanimiv prehod



Na flanki

Zelo je bilo vroče



Smer našega sestopa

Izvir Tolminke

Zadnji sončni žarki

ponedeljek, 03. november 2014

Po vrhovih nad Travnikovo dolino - 2.11.2014

Šele nekaj po osmi uri zvečer v soboto postane jasno, da gremo v nedeljo na turo. Toda ne tam, kot smo se sprva dogovarjali. V nedeljo smo se trije ob petih odpravili proti Bovcu. Nismo točno vedeli, kam bi šli. Zavili smo v Trento in se odločili, da gremo v nam še nepoznane konce. Zapeljemo se do Pod Zjabcev (Vrsnik), kjer smo parkirali. Hitro smo se podali v hrib. Sledili smo lepi, ne prestrmi in vijugasti gozdni poti. Po dobri uri lepe poti smo prvič zagledali streho planine Za Skalo. Še malo vzpona in že smo stali na lepem razgledišču pri planini. Po kratka pavzi smo nadaljevali. Po krajšem vzponu preko melišča smo prišli do strmega prehoda, ki je zavarovan z jeklenico. Kmalu smo stali v Travnikovi dolini. Najprej smo poti sledili, višje pa se je izgubljala, zato smo šli malo po svoje. Pred nami smo že zagledali naš prvi cilj. Naredili smo še en krajši postanek. Zatem smo se začeli vzpenjati proti Travniški škrbini. "Pot" je bila strma in dokaj naporna. Nad škrbino se je odprl pogled na bližnje gore. Fantastično. Po grebenu smo v dobrih 10 minutah prišli na vrh Travnika (2256m). Bil je res lep, jasen dan, zato smo videli ogromno. Ob božanskih razgledih smo malo pojedli in si odpočili. Tik pred odhodom smo srečali prijaznega moža, s katerim smo se srečali še dvakrat pozneje. Že od tu smo videli smer vzpona na Plaski Vogel (2348m). Malo po skalah, še več po travi. V slabe pol ure smo stali še na enem čudovitem razgledniku. "Za take dni se splača živet" si mislim sam pri sebi, ko se razgledujem naokoli. Spet nekaj pavze in pogovor z prej omenjenim možakarjem. Poznal je veliko gora, meni ga je bilo v veliko veselje poslušati. Kmalu se odpravimo nazaj proti Travniku, od tam pa po isti poti na škrbino. Odločimo se, da ne bomo tako hitro zaključili ture. Nadaljujemo kar naprej po grebenu. Dokaj hitro dosežemo vrh Travniški rob, kjer nas pozdravi možic. Za njim se pričnemo spuščati. Pod naslednjim vrhom smo nekoliko v dvomih, kam moramo iti. Po nekaj minutah najdemo prehod v desno na greben in na vrh Planje. Ta del je bolj zahteven (mesta I- II. stopnje, ponekod izpostavljeno). Z vrha nadaljujemo naprej po grebenu. Pot poteka točno po vrhu grebena in je na več mestih zelo izpostavljena. Zagledamo še naš zadnji vrh, katerega hitro dosežemo. Na Plazkem Kuku se za nekaj minut vležemo in uživamo v miru in lepoti gora. Sestopimo proti jugu v Travnikovo dolino, prehode si iščemo sproti. Trave so strme in tudi spolzke, a nam gre dobro. Kmalu stopimo na pot, po kateri smo hodili že zjutraj. Po lepi poti kmalu zagledamo planino. Od tam pa sledi še ovinkast sestop do izhodišča. Po pavzi smo se odpeljali nazaj proti Idriji.

Hvala obema za družbo in veliko smeha :)


Prvi sončni žarki



Obledel napis na skali



Pl. Za Skalo



Prehod
 
Ob jeklenici

Macesen





Travnik

Pavza v fotelju

Mangart in Jalovec

Izjemno!

B. Grintovec, Pelci, Mangart, Jalovec

Mojstrovke, Jalovec, Mangart
 
Zelo blizu vrha

Prisank, Razor, Škrlatica



Na vrhu Travnika







Proti Plaskem Voglu

Plaski Vogel

Prijazen možakar

Triglav, Špičje, Vršaki.....




Travniška dolina

Naprej po grebenu

Po grebenu

Tavniški rob



Iskanje prehoda na greben

Lažje plezanje

Zelo izpostavljen prehod

Vrhovi nad Travniško dolino



Škrapljast svet