PrimožGrahelj's blog: junij 2021

Zimska tura v juniju - zakaj pa ne?!? 😂 😁 😎 zanimalo me je, kako izgleda, ko je junija še prava zima. Obetal sem si umirjeno zimsko turo brez posebnosti, dobil pa sem še več kot to 😀. Že na začetku se je moj načrt spremenil, ko sem nenačrtovano dobil družbo. Malo po polnoči se z Matejem odpraviva iz Krme navzgor. V gozdu je kar nekaj podrtih dreves, malce višje pa že stopiva na sneg (cca. 1300 mnm), saj je tu še veliko plazovin. Temperatura je prijetna, le hladen vetrič je kar nekoliko odveč. Slediva stopinjam predhodnikov. Višje doseževa Malo polje, kjer se sneg hitro tali, zato teče pod snegom prava reka (previdno, da ne bo nepričakovanega kopanja 😂). Nadaljujeva proti desni vse do pl. Zgornje Krme, kjer si privoščiva malico in počitek. Nebo je jasno in polno zvezd 😍 zelo je bilo lepo. Nad nama opazujeva dve lučki, tudi za nama so še ljudje. Kaj kmalu se nama pridružita dve simpatični dekleti, tako da potem kar skupaj nadaljujemo. Sledi gazi predhodnikov in zagrizemo v nekoliko strmejši breg, nato pa proti desni (levo bi prišli na Konjsko sedlo) v smeri Kalvarije. Hja, kar tapravo ime ima hehe 😂. Tu in tam se malce lovimo z orientacijo, a skupaj nam uspeva 😀. Sled je kar domiselno speljana. Okoli 3:15 se za nami pokaže luna v oranžnih barvah 😍 to zahteva kratek postanek in občudovanje. Ja, ni nam lahko hehe 😂 😀 nadaljujemo v umirjenem tempu, vse večkrat se moramo ustaviti. Ja, neprespanost je naredila svoje. Po levi strani (gledano navzgor) obhodimo Vrh Snežne konte in že zagledamo naš cilj. Tudi tu zgoraj je bil sneg že zgodaj zjutraj zelo mehak. Je lepo rekel eden od obiskovalcev, da smo jebali ježa hehe 😂 prediralo se je tudi tam, kjer so bile stopinje. Zadnji vzpon proti koči je šlo počasi, a nismo se predali. Kako smo bili veseli, ko okoli 4:30 dosežemo Triglavski dom na Kredarici. Malo pavze, nato pa smo se šli še malo pogret v kočo. Nekaj po peti uri se nekateri odpravimo na bližnji vrh Kredarice (2541 m), kjer ulovimo sončni vzhod 😍 😀 Lepo je bilo, čeprav je bilo kar nekaj oblakov naokoli. Snega je pa res še veliko. Z Matejem se kar kmalu odločiva, da bova sestopila. Spustiva se po drugi strani Vrha Snežne konte in nekoliko bolj levo (gledano navzdol). Kjer se ne udira preveč, je dričanje prav fino. Na Prgarci je še ena pavza, nato pa spust proti dolini. Spodaj je prav pomladno, zgoraj pa zimsko. Brez večjih težav doseževa parkirišče. Zanimiva dogodivščina zaključena 😀.

Razmere: luža 😂 če je bilo nekaj dni nazaj še ok, potem zdaj ni več. Že ponoči je mehko in se predira, tako, da je kar naporno. Tura ni pretirano zahtevna. Ponoči je orientacija nadvse zanimiva hehe 😂.

Zahvlajujem se vsem, ki sem jih srečal in z njimi hodil, ali pa le malce debatiral 😀