četrtek, 31. oktober 2019

Grebensko prečenje Kranjska Rinka (2453 m) - Skuta (2532 m) - 27.10.2019

Zelo sem vesel, da smo se spet dogovorili za turo z Boštjanom. Tako smo se štirje zapeljali do Konca (nad Kamniško Bistrico) in od tam nadaljevali po kolovozu in višje neoznačeni stezi skozi Žmavčarje. Zmerno strma pot nas lepo vodi levo desno navzgor. Zgornji del je bolj šodrast. Ko prispemo na rob Malih podov zavijemo desno in se vzpenjamo proti bližnjemu Bivaku pod Skuto. Pri njem naredimo malce pavze na toplem soncu, nato pa nadaljujemo ob možicih navzgor preko podov. Pod Malo Rinko dosežemo markirano pot in ji sledimo navzgor, kaj kmalu pa zavijemo levo in se prečno vzpenjamo. Še dobrih 15 minut hoje po šodru nas loči od vrha Kranjske Rinke (2453 m), kjer se nam odpre pogled na greben proti Skuti, ki nas je čakal. Od tu zgleda precej divje. Malce si odpočijemo in se opremimo za nadaljnjo pot. Potem pa akcija :). Začeli smo kar po grebenu, a smo hitro zavili na severno stran in se spuščali po krušljivem terenu. Plezali smo navzdol do ozke poličke, katero smo prečili in se še naprej spuščali (I-II, izpostavljeno), naslednji stolp smo obšli po južni strani. Sledil je kratek vzpon, nato pa spet spust navzdol proti najnižji točki grebena. Težavam smo se spet umikali po južni strani, nato pa splezali desno po razčlembi (II) nazaj do grebena in po njem (mestoma zelo izpostavljeno) do gredine, ki nas je pripeljala pod enega od ključnih mest grebena: konja (konj se reče zato, ker je precej ozek in ga nekateri kar zajahajo). Boštjan in Gašper ga preplezata prosto, mene in Danija pa varujeta čez to mesto. Izpostavljenost je velika, najtežje mesto pa je nekje na sredini, kjer ni kakih dobrih oprimkov za roke. Ampak se da, sploh pa, če si na vrvi hehe :). Človek bi kar zavriskal, tako lepo je tu gori. Kak meter naprej greben tudi sam zajaham, da podoživim občutek, kot da sem res na konju. Jahanje na 2400 m nad morjem. Zakaj pa ne?!? :) Od tu nadaljujemo po levem kaminu navzgor (I-II). Kaj kmalu smo pri prečki, katero prečimo nekaj metrov v levo (izpostavljeno), nato pa desno splezamo navzgor proti grebenu in nadaljujemo ob njem (I-II) do okna. Lahko splezamo skozenj, lahko pa gremo po severni strani proti grebenu (oboje zahtevno). Težave popuščajo, mi pa kmalu dosežemo markirano pot in zelo hitro smo na Skuti (2532 m). Do ušes se mi je smejalo, tako sem bil vesel, da smo naredili ta greben, ki sem si ga želel. Razgled z vrha je bil fantastičen, tudi veter ni pokvaril vzdušja na vrhu. Po pavzi začnemo s sestopom po markirani poti proti Bivaku pod Grintovcem. Pred njim zavijemo levo proti Slemenu. Pot čez Velike pode je razgibana in zanimiva. Pri tabli zavijemo desno na stezo čez Gamsov skret in se spuščamo po travah. Stezici ni težko slediti, pomagajo nam možici. Na klopci z razgledom imamo pavzo, nato pa nadaljujemo sestop po strmem travnatem pobočju. Najtežje mesto je zavarovan prehod čez polico. Spodaj smo spet na strmih travah, nižje pa dosežemo gozdno stezo in po njej sestopamo proti izhodišču, ki ga dosežemo še pred temo. Odpeljemo se proti domu.

Razmere: grebensko prečenje ima oceno III/I-II. Skala je krušljiva, izpostavljenost ponekod velika. Konj je eden od detajlov poti, kjer je dovolj klinov za varovanje. Nadaljevanje je uživaško poplezavanje. Tudi sestop čez Gamsov skret je strm in mestoma zahteven. Greben ni tako divji, kot morda zgleda od daleč.

Zahvaljujem se vsem trem za to super turo :).

Jutranji pogled na obsijane vršace

Skozi Žmavčarje gremo



Na oni strani

V kotlinah pa še megla


Bivak pod Skuto in greben Kranjska Rinka- Skuta

Nadaljevanje

Še en pogled na greben, ki nas je čakal


Daleč spodaj pa Okrešelj in Logarska dolina


Križ oz. Koroška Rinka

Na Kranjski Rinki

Greben Košute

Julijci

Akcija. Zadaj se vidi naš greben :)

Poplezavanje

Izpostavljena prečnica. Pod nogami pa ledenik pod Skuto
Možakar, ki je bil pred nami in je tudi prečil greben.
Strmo in izpostavljeno navzdol (do II)


Pogled naprej

Šodrast spust proti najnižji točki grebena


Po razčlembi navzgor (do II)
Že blizu konja
Jahanje na 2400 m nad morjem. Zakaj pa ne?!? :)

"Brzdanje" konja hehe :)

Ni tako strašno, je pa zelo izpostavljeno

Lepa plezarija naprej

Proti oknu

Slika za koledar :)

Pogled nazaj

Že na Skuti, juhej, juhej





Bivak pod Grintovcem

Gore so žarele





:)

Po zavarovani polici


Že spodaj na kolovozu, blizu izhodišča

petek, 25. oktober 2019

Jalovec (2645 m) in Veliki Ozebnik (2480 m) iz Zadnje Trente - 24.10.2019

Pa je prišel čas tudi za Jalovec :).
Za četrtek se je obetal lep dan, zato smo se trije odpravili do Florija v Zadnji Trenti. Podali smo se po markirani poti proti Jalovcu. Hitro se začne dokaj strm vzpon po gozdni poti. Ovinkasta pot se višje malce položi in nas pripelje do križišča, kjer zavijemo desno (smer Mali Kot in Jalovec). Nadaljujemo do prečne poti Vršič - Zavetišče pod Špičkom. Po kratki pavzi nadaljujemo proti Vršiču, a zelo kmalu zavijemo levo navzgor (smer Mali Kot in Jalovec). Še naprej sledimo gozdni poti. Višje pridemo med rumene macesne; waw, kako je tu lepo! :) macesni so žareli na soncu. Čudovito in barvito, ne gre drugače, kot da si vzamemo kako minuto za občudovanje. Nadaljujemo vzpon po travah, višje pa po skalnatem svetu. Okoli nas se odpira, razgled je že tu lep. Vzpnemo se vse do Jalovške škrbine, kjer pogledamo v senčni Tamar. Tu tudi bolj piha, zato se vrnemo nekaj minut do razpotja in nadaljujemo v smeri Jalovca. Pod steno naredimo pavzo. Ko smo pripravljeni se podamo v zelo zahtevni del poti. Pomagamo si z varovali, prevladujejo klini. Prečimo okoli ovinka in se povzpnemo čez zmerno strmo steno, ki nas pripelje v lažji svet. Po šodru nadaljujemo pod Goličico vse do vrha Jalovčevega ozebnika. "Podrtija, peskovnik, tema" so besede, s katerimi bi opisal pogled navzdol. Res ne izgleda prijazno, seveda je pozimi tu drugače. Nadaljujemo z vzponom proti vršnem pobočju. Najprej prečimo nad Loškim žlebom, nato pa se povzpnemo na greben, kjer spet bolj piha. Mestoma izpostavljenemu grebenu sledimo vse do vrha Jalovca (2645 m). Razgled je dnevu in višini vrha primeren - fantastičen :). Tudi veter nas ne moti preveč. Po daljši pavzi začnemo s sestopom po isti poti do Jezerc, kjer zavijemo desno v smeri Špičke (Zavetišče pod Špičko). Preden se začnemo spuščati zavijemo desno proti vršni glavi Velikega Ozebnika. Možnih je več pristopov nanj (možici so), najlažji je verjetno levo po krušljivi grapi in nato desno ob ali po grebenu do vrha  Velikega Ozebnika (2480 m). Mestoma plezamo I. stopnjo. Sestopimo nazaj do markirane poti in se spuščamo proti zavetišču. Zaradi šodra je mestoma kar malce zoprno. Na travnatem pomolu blizu zavetišča zavijemo s poti na rob. Sprva se pogovarjamo, nato pa utihnemo, zapremo oči in se prepustimo trenutku. Sonce nas boža, rahla sapica pa poskrbi, da ni prevroče. To je to :) oziramo se naokoli in mislim si, da smo bili vsi trije veseli, da smo tu. Človek bi kar tu ostal, a treba je bilo iti naprej. Mimo zanimivih zapisov na skalah smo prišli do Zavetišča pod Špičkom, kjer smo še malce uživali na toplem soncu, nato pa smo začeli sestopati po poti proti izhodišču. Najbolj težko sem čakal, da pridemo spet do macesnov. Mogočni, zlati, krasni :). Zdaj je pravi čas za občudovanje tega darila narave. Spuščali smo se naprej po gozdni stezi do izhodišča v Zadnji Trenti. Ne vem, če je glava uspela "sprocesirati" toliko lepega v nekaj urah. Ob hecnih debatah se tudi vožnja ni vlekla in dokaj hitro smo prispeli domov.

Razmere: pot na Jalovec je zelo zahtevna označena pot. Na Veliki Ozebnik (najlažji pristop) pa mestoma plezamo I. stopnjo, tu in tam je teren izpostavljen.
Zdaj je pravi čas za gledanje rumenih macesnov; komur je do tega naj samo gre :)

Zahvaljujem se obema za prevoz, slike, družbo in nasploh za celotno dogodivščino :)

Jutranji pogled na del grebena Pelcev

Tu smo šli desno


Jesenska lepota narave :)




proti steni Goličice

Pogled proti Jalovški škrbini

Med balvani...

Pogled proti vzhodu

Le kaj gleda?

Pogled z Jalovške škrbine na Kotovo špico z okolico

Pavza pod steno



Previdno napredujemo

Stena, zavarovana s klini



proti Goličici

Pogled v Jalovčev ozebnik

Proti grebenu

Loška stena, zadaj desno Kaninske gore
 
Po grebenu



Širen razgled... :)


"Sosed" Mangart in njegov mlajši brat

Zazrt proti Triglavu

Z vetrom v laseh nazaj po grebenu...

Pogled proti Velikemu Ozebniku

Zavetišče




:)


Ta mi je pa všeč :)



Zavetišče



Zagotovo ne za večno!


Srečno oko, ki to vidi...


Po prijetni stezi nazaj...