nedelja, 22. avgust 2021

Nočno potepanje od Tolminskega Migovca (1881 m) do Vogla (1922 m) - 22.8.2021

Za začetek sva se zapeljela pod Šebreljski vrh (1079 m) in se povzpela nanj ravno v času sončnega zahoda 😍. Na drugi strani pa je že vstajala polna luna 😍 . Kar nekaj časa sva uživala in opazovala te lepote, nato pa sva se spustila do avta in se zapeljala po zanimivi cesti v Tolminske Ravne. Tu se je tura šele zares začela. Povzpela sva se po prijetni mulatjeri proti Pl. na Kalu. V gozdu je bilo temno, višje na odprtem pa nama je luna svetila. Na najino presenečenje srečava nekaj prijaznih lokalnih jamarjev na planini, ki so nama ponudili tudi čaj (hvala še enkrat). Ob polnoči nadaljujeva po stezi proti Tolminskem Migovcu (1881 m). Pot se lepo vzpenja proti vršnemu pobočju, kjer zavijeva desno vse do vrha. Opazujeva luno, zvezde in množico lučk v dolini. Mirno in prijetno je 😍 😀, prav za dušo spočit. Nadaljujeva po stezi proti Tolminskemu Kuku (2085 m). Sprva se stezi lepo sledi, višje pa se malce izgublja. Ob poti je polno planik, ki krasijo te gorske livade 😀. Kaj kmalu doseževa prej omenjeni najvišji vrh Tolminsko - Bohinjskega grebena, kjer veter skrbi, da se ne zadrživa predolgo. Nadaljujeva po grebenu čez Zeleni vrh (2052 m) in dalje proti sedlu Škrbina, od tam pa previdno nadaljujeva ob jeklenicah navzgor. Pot ni tako zelo zahtevna, je pa kar nekaj šodra. Po vršnem pobočju kaj kmalu doseževa Vrh nad Škrbino (2054 m). Noč je še vedno čudovita, nebo jasno, polno zvezd in seveda lunca 😍 dobil sem občutek, da sva oba zelo uživala v tem, kar sva doživljala. Nadaljevala sva po skalnato - travnatem grebenu proti jugo - vzhodu. Slediva solidni stezici, ki vodi malce dol in malce gor, prečiva pod vrhom Meja in nadaljujeva proti Rušnatem vrhu (1915 m). Brez lajanja v polno luno tudi tokrat ne gre hehe 😂. Spustiva se navzdol, nato pa sledi verjetno najtežji del ture. Vzpenjava se po krušljivem in izpostavljenem grebenčku in dalje po dokaj ozki polici po severni strani pobočja. Tu sva spet bolj previdna, a brez večjih težav doseževa preval Globoko. Ura je pet zjutraj in kažejo se prve jutranje barve. Spustiva se na severno stran in slediva poti v smeri Vogla. Zadnji vzpon nama je šlo bolj počasi, poznala se nama je utrujenost. A to sva nekako pričakovala, zato sva naredila kako pavzo več. Vseeno sva brez težav dosegla Vogel (1922 m), kjer sva zaključila prečenje. Pripravila sva se na nov šov narave. In res, nekaj po 6. uri se pokaže oranžno - rdeča kugla 😍 😀 te lepote nama povrnejo nekaj moči, po kake pol urce pa nadaljujeva s turo. Sestopiva po markirani poti mimo Koče na pl. Razor in dalje po strmi poti proti Ravnam. Vmes imava še kako pavzo. Vesela in zadovoljna doseževa izhodišče. Kakšna dogodivščina! 😍 😀 

Razmere: hodila sva po mestoma zahtevnih označenih in neoznačenih poteh. Sicer tura brez posebnosti.

Zahvaljujem se Jakobu za družbo na tej krasni nočni dogodivščini 😀.

Pod Šebreljskim vrhom

Sonce zahaja



Polna luna je že vstala 😍


Že v Tolminskih Ravnah


Luštna mulatjera

Pl. na Kalu in Migovec


Migovec

Pogled proti Italiji


V smeri Tolmina

Kar nekaj jih je bilo ob poti

Tudi nekaj možicev je bilo





Pogled proti zahodu




Čudovito noč sva imela

Lučke okoli Bohinjskega jezera

Po grebenu


Zahtevna polica

Pogled nazaj na prehojene hribe


Pa je pokukala kugla 😍



Sosednji Žabiški Kuk

Planina Razor in Tolminske Ravne


Koča na pl. Razor

Pogled spodaj z Ravn

nedelja, 8. avgust 2021

Nočni Grintovec (2558 m) - 7.8.2021

V petek zvečer se dva odpeljeva do parkirišča pod kmetijo Suhadolnik. Cesta je v solidnem stanju. Malo pred polnočjo štartava po cesti navzgor. Ko se cesta konča se malce loviva, a kar hitro najdeva pravo smer. Tako to je, ko si imaš toliko za povedati, pa še tema je 😂. Na razpotju zavijeva levo in se vzpenjava proti Taški. Prehod čez je zahteven. Na vrhu se združiva s Staro potjo in nadaljujeva proti Cojzovi koči. Nebo je vse polno zvezd, zelo lepo je 😀. Med rušjem se kar nekaj časa vzpenjava levo desno vse do koče na Kokrskem sedlu, kjer imava nekaj pavze. Iščeva zavetje, saj piha veter. Nadaljujeva navzgor in nato desno v smeri Skute. Čas hitreje mineva ob vseh debatah, ki sva jih imela. Opazujeva lučke daleč v dolini. Preko Malih vrat se prevesiva na drugo stran, se malce spustiva, nato pa spet povzpneva vse do Bivaka pod Grintovcem. Nadaljujeva v smeri Mlinarskega sedla čez Velike pode, ki so zanimivi. Višje gori spominja na Kaninsko pogorje. Pot je spretno speljana čez visokogorski kraški teren. Še en vzpon in sva na Mlinarskem sedlu, kjer pokukava proti Jezerskemu. Po pavzi zavijeva levo in slediva markacijam malo gor in malo dol, v pomoč so tudi varovala. Vse bolj se ozirava nazaj, saj je nebo vse bolj barvito 😀. Mimogrede prečiva Mali Grintovec (2447 m) in nadaljujeva proti glavnemu vrhu. Malce sva bila že utrujena, a pogled na te čudovite barve nama da novih moči 💪 😍 😀. Dobro nama gre, ob 5:30 sva na vrhu Grintovca (2558 m), kjer na vzhod že čaka četverica. Dobro smo izbrali; Kočna je že bila v oblakih, tudi naokoli je precej oblakov, tu pa je bilo odlično 😀. Kaj kmalu se začne šov narave 😍 tu in tam prinese kakšno meglico, ki polepša sceno. Teh 20 minut je bila ena sama uživancija 😀. Ni kaj, to je bilo pa res odlično. Ob 6:15 se začne zapirati tudi tu gori, zato se odpraviva. Po Strehi sestopava v gosti megli, teren pa je bil vlažen in drseč, zato sva bila previdna. Kar nekaj časa sestopava navzdol, nato pa sledi prečenje in spust proti Kokrsemu sedlu, kjer imava nekaj pavze v polni koči. Zunaj je bila še vedno gosta megla, pa tudi veter je pihal, midva pa sva se počasi odpravila navzdol proti Suhadolniku. Nižje izbereva Staro (lažjo) pot in kaj kmalu sva spodaj v gozdu. Zadnji del poti se nama je spet bolj vlekel, a sva brez težav dosegla izhodišče. Sledila je še kratka osvežitev v Kokri, nato pa vožnja domov.

Razmere: vse poti so bile brez posebnosti. Tura je mestoma zahtevna. 

Zahvaljujem se Renati za družbo na tej zanimivi nočni dogodivščini 😀

Pri izhodišču

Tu gor greva


Tu in tam sva jih mogla tudi iskati. Ni kaj, noč ima svojo moč hehe

Pod Taško


Lojtra ob poti


Cojzova koča na Kokrskem sedlu

Desno

Mala vrata


Bivak pod Grintovcem


Zanimiv kraški teren


Na Mlinarskem sedlu

Lepa noč je bila



Kar nekaj megle v okolici

Lunca nad Dolgim Hrbtom 😀 😍


Še malo, pa bo

Kočna se zabija v oblake





Zdaj pa bo! 😍

Midva, pozerja hehe


Skrinjica in žig na vrhu, zadaj morje megle

Veter je nosil meglice



Čisti užitki hehe 😍




Tako se je začelo...

... in potem je bilo tako naprej.

Kljub megli sem bil dobro razpoložen - kako tudi ne?






Grapa na Stari poti

Suhadolnik