nedelja, 3. november 2024

Kalški greben (2224 m) po zahodnem grebenu - 1.11.2024

Začela sva na parkirišču pod kmetijo Suhadolnik. Cesta je mestoma še kar "poskočna" 😂, za nižje avte zna biti problem. S parkirišča sva krenila po cesti v južni smeri. Po 15 minutah, v bolj ostrem levem ovinku, sva zavila levo navzgor po kolovozu. Nekaj časa sva mu sledila, nakar je zavil desno in se končal na robu travnika (kakih 100 metrov naprej na travniku je manjša stavba). Zavila sva levo navzgor po gozdnem brezpotju v smeri grebena. Tu in tam je bilo slutiti ostanek stezice ali pa živalske stečine. Grebenu slediva do nove vlake, jo prečiva in iščeva prehod naprej. Od grebena se ne oddaljujeva preveč, razen tam, kjer je bilo vse gosto zaraščeno. Višje prečiva še vlako ali dve. Lahke poti je kmalu konec, pojavljati se začnejo skalnati skoki, ki jih preplezava ali obideva (mesta do II). Poplezavava levo in desno, ves čas v območju grebena. Nad nama se vidi potek grebena, zelo jasno pa se vidi tudi, da bo nekaj borbe z zeleno nadlogo (beri rušjem) 😂. In res, kaj kmalu se nad nama zapira, levo in desno je bolj ali manj samo rušje. Malce desno od grebena najdeva skalnati skok, ki je obetal prehod naprej. Skok je bil kar zahteven (II, zadnji del morda celo več, izpostavljeno in strmo). Zatem pa ni bilo druge, kot da sva "zajadrala" v rušje. Bilo je tisto, najbolj zoprno, zelo dolge in redke veje, teren pa precej strm. Kakih 50 metrov sva se dobesedno vlekla po rušju - tu sva verjetno zgrešila idealno smer vzpona 😎, nakar prideva spet do skoka, nato pa nekaj pavze 😀. Čudovit dan je bil drugače, odličen za vlečenje po rušju 😂. Ko si oddahneva nadaljujeva po bolj prijaznem terenu, rušje je bilo tu še mlado in lahko prehodno. Drživa se grebena in rušja je vse manj, skal pa vse več, juhej! 😀 Do vrha naju je čakalo približno 250 višinskih metrov zelo prijetnega, a tudi zahtevnega in mestoma izpostavljenega plezanja II. težavnostne stopnje. Čisti užitek, res 😍 tako grebensko poplezavanje je res super. Tu in tam iščeva prehode tudi ob grebenu. Do vršnega pobočja ni bilo več daleč. Ko prispeva nanj zavijeva levo in v nekaj minutah sva dosegla Kalški greben (2224 m). Razgled je bil 😍, midva pa zelo zadovoljna s pristopom. Po daljši pavzi sestopiva v smeri Kalške gore. Na poti je nekaj zahtevnejših mest, najzahtevnejši je približno 10 metrski zelo strm prag, ki pa je dobro zavarovan. V 15 minutah sva na Kalški gori (2047 m). Po pavzi sestopiva po mestoma zahtevni in markirani poti proti Cojzovi koči na Kokrskem sedlu. Da pa te dogodivščine ne bi bilo prehitro konec 😎 tik ob koči zavijeva levo in poiščeva začetek stare poti (videl sem tudi poimenovanji Nemška in lovska pot). Sprva pot preči pobočja, nato se tudi malce povzpne. Stezi se da slediti, najslabše je pri prečenju kakšne grape oz. šodra, kjer sile narave naredijo svoje. Mestoma zahtevna pot naju pripelje do roba, kjer se teren obrne navzdol. V spustu še naprej prečiva pobočja. Ko se približava gruščnati grapi je pomembno orientacijsko mesto; ena steza pelje naprej čez rob navzdol, prava pot pa tu zavije levo na trave (manjši možic) in se počasi spušča proti grapi. Prečiva grapo in nadaljujeva. Še  naprej se prečno spuščava, nakar sledi bolj strm sestop do obsežnih prodišč, kjer je konec zahtevnega terena. Po pavzi nadaljujeva po ali ob skalovju navzdol. Plazovi oz. podori so tu spremenili pokrajino, poti ne uspeva več najti. Sestopava po vlaki ali naravnost navzdol po šodru vse do markirane poti, ki jo doseževa na ravnici Suhi dol. Nadaljnji sestop proti izhodišču je ena sama žalost - polomljeno drevje, kupi skalovja sredi gozda, globoke grape in še in še 😢 ko se mrači doseževa izhodišče, vesela in zadovoljna nad tem, kako zanimivo dogodivščino sva doživela danes 😀. 

Razmere: gre za bolj ali manj brezpoten vzpon. Spodnji del je lahek, nato sledi poplezavanje in iskanje prehodov med rušjem, zgornji del pa je luštno poplezavanje, večinoma II. stopnje 😀. Markiran del poti je brez posebnosti, stara pot pa je opuščena, a še dokaj dobro sledljiva, tu in tam zahtevna in s kakšno orientacijsko zanko. Spodnji del je trenutno v slabem stanju in težko bo kaj bolje. 

Zahvaljujem se Gašperju za tole turo, pravo hribovsko avanturo 😀

Jutranji razgled na ono stran (Cjanovca in tak naprej)


Po kolovozu navzgor

Pogled naprej na greben, ki naju je čakal


Masiv Kočne in Grintovec




Razgledna točka na grebenu

Krajši skalnati skoki na poti


Prihaja rušje, juhej!

Strm skalnati skok vsaj II. stopnje

Zelena nadloga, zeleni pekel, ali preprosto rušje 😂

Pogled nazaj na že prehojen greben



Ko sva prišla v skale, je bilo to povsem nekaj drugega


Po tem grebenu sva plezala 😍


Pogled z roba grebena nazaj vse do izhodišča

Krasen razgled naokoli

Kamniško Savinjske Alpe

Proti Zasavskim gričkom




Zelo strm in zavarovan prag

Kalški greben s Kalške gore

Sestop proti Kokrskem sedlu

Cojzova koča

Začetek stare poti tik ob koči

Tudi nekoliko navzgor še gre


Rahlo sitno prečenje strmega terena



Obledela pika in možic ob poti

Skalovje v eni izmed grap

Večkrat je bila steza odnešena

Zadnji zahtevni del, pogled nazaj

Gozd, melišče, kaj tretjega?


😢

Večerni pogled na ožarjeni Kalški greben 😍

Hvaležen za tako lep dan in doživetje 😀

sobota, 2. november 2024

Rjavina (2532 m) čez Teme (2136 m) - 31.10.2024

Začela sva na koncu ceste v dolini Krma. Cesta je občasno malce "poskočna" 😂, avtomobilov je bilo že zjutraj veliko. Sledila sva markirani poti navzgor. V pogovornem tempu sva lepo napredovala in kmalu sva zapustila hladen dolinski zrak. Na Malem polju iščeva stezico na desni skozi Travno dolino in jo tudi najdeva. Malce se loviva sem ter tja, a brez posebnosti. Sonce je lepo grelo, narava pa je še imela nekaj jesenskih odtenkov 😍. Nadaljujeva mimo stare lovske koče, ki se seseda sama vase. Sprva je še nekoliko navzgor, nato pa se teren položi in do markirane poti, ki vodi proti Domu Valentina Staniča, ni več daleč. Po njej hodiva le kakih 5 minut, ko v ostrem levem ovinku nadaljujeva naravnost (možic) v smeri Kravje doline. Orientir nama je vrh Velikega Pršivca (2056 m). Ko sva pod njim zavijeva desno, višje pa levo in v 10 minutah sva na njegovem vrhu. Pogled navzdol v dno Krme je 😍, pa tudi rahlo strašljiv 😎. Po pavzi se vrneva na stezo in nadaljujeva po vse bolj rušnatem terenu. Sprva greva malce preveč desno, nato pa le najdeva prehod bolj levo skozi rušje in brez težav sva na travah. Sprehodiva se do ostankov bombnika, ki naj bi tu padel med Drugo svetovno vojno. Nadaljujeva prečno navzgor proti desni proti prehodu, ki ga že vidiva. Ta prehod je treba najti, sicer brez plezanja ne bi šlo. Povzpneva se po šodru do stene in nato prečno po večinoma travnati polici. Za robom naju čaka kratek spust do Temena (2136 m). Do vrha naju je čakalo še 400 višinskih metrov zmerno strmega jugovzhodnega pobočja Rjavine (2532 m). Ob pestrih debatah je kar hitro minilo in na vrhu naju pričaka krasen razgled na vse strani 😀. Po zasluženi pavzi sestopiva mimo okna in naprej navzgor proti Mali Rjavini (2530 m). Tu je vmes tudi nekaj zahtevnih odsekov, pomagajo nama varovala. Sestopiva po grebenu in kaj kmalu srečava ob poti dva kozoroga 😀. Sledilo je še nekaj zahtevne poti, nato pa šodrast spust do Dovških vratc, kjer zavijeva levo in se podričava po melišču. Ko sva spet na markirani poti ji slediva navzdol. Nad planino Zgornja Krma si vzameva še nekaj pavze na sončku, nato pa sestopiva mimo omenjene planine in po že znani poti proti izhodišču. Dobro sva to izpeljala, bilo je zelo prijetno 😀.

Razmere: od Malega polja do Rjavine sva hodila po nemarkiranih stezicah, ki so zdaj bolj zdaj manj vidne. Tu in tam se steza izgubi, pomaga tudi kak možic. Najzahtevnejši je greben Rjavine, prehod proti Temenu pa tudi ni čisto enostaven. 

Zahvaljujem se Simonu za družbo na tej turi 😀

Jutranji pogled z okolice Bleda

Tam gori jo mahava (Veliki Pršivec)

Posledica vremenskih pojavov


Stene vrhov med Pokljuko in Krmo

Od Bohinjskih vratc do Konjskega sedla

Kar je še ostalo od lovske koče



Greben Rjavine

Veliki Pršivec

Razgled z vrha - levo Rjavina, spodaj na sredini Teme, desno Luknja peč

Vrhovi med Krmo in Pokljuko


Zgornji del Kravje doline


Ostanek bombnika

Proti Temenu

Nekaj skal in šodra

Prečno po polici

Teme (2136 m)

Jugovzhodno pobočje Rjavine

Pogled z Rjavine proti Triglavu in okolici

En kup čudovitih gora 😍

En kup čudovitih gora 2.del 😍

Karavanke (Kepa in vzhodneje)

Greben Mlinaric v ospredju, lep greben



Strm in zahteven vzpon

Mala Rjavina

Dom Valentina Staniča





Malo jih je, ki še žarijo 😍



Planina Zgornja Krma

Pobočje nad Malim poljem v smeri Bohinjskih vratc

Pogled nazaj na dolino Krme