sobota, 2. november 2024

Rjavina (2532 m) čez Teme (2136 m) - 31.10.2024

Začela sva na koncu ceste v dolini Krma. Cesta je občasno malce "poskočna" 😂, avtomobilov je bilo že zjutraj veliko. Sledila sva markirani poti navzgor. V pogovornem tempu sva lepo napredovala in kmalu sva zapustila hladen dolinski zrak. Na Malem polju iščeva stezico na desni skozi Travno dolino in jo tudi najdeva. Malce se loviva sem ter tja, a brez posebnosti. Sonce je lepo grelo, narava pa je še imela nekaj jesenskih odtenkov 😍. Nadaljujeva mimo stare lovske koče, ki se seseda sama vase. Sprva je še nekoliko navzgor, nato pa se teren položi in do markirane poti, ki vodi proti Domu Valentina Staniča, ni več daleč. Po njej hodiva le kakih 5 minut, ko v ostrem levem ovinku nadaljujeva naravnost (možic) v smeri Kravje doline. Orientir nama je vrh Velikega Pršivca (2056 m). Ko sva pod njim zavijeva desno, višje pa levo in v 10 minutah sva na njegovem vrhu. Pogled navzdol v dno Krme je 😍, pa tudi rahlo strašljiv 😎. Po pavzi se vrneva na stezo in nadaljujeva po vse bolj rušnatem terenu. Sprva greva malce preveč desno, nato pa le najdeva prehod bolj levo skozi rušje in brez težav sva na travah. Sprehodiva se do ostankov bombnika, ki naj bi tu padel med Drugo svetovno vojno. Nadaljujeva prečno navzgor proti desni proti prehodu, ki ga že vidiva. Ta prehod je treba najti, sicer brez plezanja ne bi šlo. Povzpneva se po šodru do stene in nato prečno po večinoma travnati polici. Za robom naju čaka kratek spust do Temena (2136 m). Do vrha naju je čakalo še 400 višinskih metrov zmerno strmega jugovzhodnega pobočja Rjavine (2532 m). Ob pestrih debatah je kar hitro minilo in na vrhu naju pričaka krasen razgled na vse strani 😀. Po zasluženi pavzi sestopiva mimo okna in naprej navzgor proti Mali Rjavini (2530 m). Tu je vmes tudi nekaj zahtevnih odsekov, pomagajo nama varovala. Sestopiva po grebenu in kaj kmalu srečava ob poti dva kozoroga 😀. Sledilo je še nekaj zahtevne poti, nato pa šodrast spust do Dovških vratc, kjer zavijeva levo in se podričava po melišču. Ko sva spet na markirani poti ji slediva navzdol. Nad planino Zgornja Krma si vzameva še nekaj pavze na sončku, nato pa sestopiva mimo omenjene planine in po že znani poti proti izhodišču. Dobro sva to izpeljala, bilo je zelo prijetno 😀.

Razmere: od Malega polja do Rjavine sva hodila po nemarkiranih stezicah, ki so zdaj bolj zdaj manj vidne. Tu in tam se steza izgubi, pomaga tudi kak možic. Najzahtevnejši je greben Rjavine, prehod proti Temenu pa tudi ni čisto enostaven. 

Zahvaljujem se Simonu za družbo na tej turi 😀

Jutranji pogled z okolice Bleda

Tam gori jo mahava (Veliki Pršivec)

Posledica vremenskih pojavov


Stene vrhov med Pokljuko in Krmo

Od Bohinjskih vratc do Konjskega sedla

Kar je še ostalo od lovske koče



Greben Rjavine

Veliki Pršivec

Razgled z vrha - levo Rjavina, spodaj na sredini Teme, desno Luknja peč

Vrhovi med Krmo in Pokljuko


Zgornji del Kravje doline


Ostanek bombnika

Proti Temenu

Nekaj skal in šodra

Prečno po polici

Teme (2136 m)

Jugovzhodno pobočje Rjavine

Pogled z Rjavine proti Triglavu in okolici

En kup čudovitih gora 😍

En kup čudovitih gora 2.del 😍

Karavanke (Kepa in vzhodneje)

Greben Mlinaric v ospredju, lep greben



Strm in zahteven vzpon

Mala Rjavina

Dom Valentina Staniča





Malo jih je, ki še žarijo 😍



Planina Zgornja Krma

Pobočje nad Malim poljem v smeri Bohinjskih vratc

Pogled nazaj na dolino Krme

sobota, 26. oktober 2024

Zadnja Lopa (2115 m) in dolina Triglavskih jezer - 22.10.2024

Drugi, zadnji dan potepanja sem začel pri Koči pri Savici. Vzpenjal sem se v smeri Koče pri Triglavskih jezerih. Pobočje, po katerem sem se vzpenjal, je bilo vse bolj strmo in kmalu sem bil v zahtevnejšem delu poti čez Komarčo, kjer pomagajo varovala. Tu nekje dohitim mladenko, s katero skupaj nadaljujeva pot. Ko se teren položi tudi težave pojenjajo in kmalu sva pri Črnem jezeru, ki ga po desni strani obhodiva in nadaljujeva. Pot po Lopučniški dolini se kar malce vleče 😎 ob poti je tudi nekaj podrtih dreves. Ko se (končno) pot začne vzpenjati se počasi približujeva robu. Ko ga doseževa sva blizu Dvojnega jezera, ki se lesketa v soncu in kaže odsev bližnje okolice 😍 joj, kako je bilo lepo 😀 do koče ni bilo več daleč. Tu je sledila pavza, nato pa sva šla vsak po svoje, saj sem imel jaz bolj optimistične plane kot ona 😂 nadaljeval sem v smeri Prehodavcev. Tu okoli je precej macesnov, ampak jih je kar nekaj že povsem brez iglic. Tisti, ki jih še imajo, so žareli, da je bilo veselje  😍 nadaljeval sem vzpon po vse bolj skalnati poti mimo jezera Ledvica in naprej po dolini. Višje grem še mimo Zelenega jezera, tam pa potem zavijem levo v smeri Prehodavcev. Še preden dosežem kočo zavijem levo v smeri Špičja. Malo iščem, a le najdem prvi vrh v grebenu, to je Zadnja Lopa (2115 m; ponekod tudi 2102 m), na kateri stoji možic. V planu sem imel še prečenje Špičja, a je bilo to preveč optimistično, saj nisem imel najboljšega dneva za hojo, zato sem se raje obrnil in šel do Zasavske koče na Prehodavcih, kjer spet srečam mladenko in se ji pridružim pri pavzi. Počasi sva se vračala proti izhodišču. Še vedno je ta dolina tako lepa, kot sem se jo spominjal izpred let. Koča pri Triglavskih jezerih je imela v tem času kar nekaj obiska, dan je bil več kot primeren za to. Tu nekje sva šla spet vsak po svoje. Jaz sem se še malce razgledal in občudoval okolico, nato pa začel s sestopom proti Črnemu jezeru (ta del se je spet malce vlekel) in naprej čez Komarčo proti Koči pri Savici. Takoj za koncem varoval (nadmorska višina blizu 900 m) se v enem izmed ovinkov odcepi steza v smeri slapa Savica. In res, po nekaj minutah pridem tik nad slap, tudi izvir je blizu. Kakšnega posebnega razgleda na slap ni, nekaj se pa vseeno vidi 😀. Vrnem se na pot in sestopim do izhodišča.
Ne samo tura, ampak tudi družabni večer na Gorenjskem je bil prav prijeten 😀.

Razmere: pot čez Komarčo je zahtevna. Zadnjo Lopo je morda malce težje najti, a nisem imel preveč težav. Kogar zanimajo macesni bo moral zelo pohiteti, saj je osutih že precej dreves, sploh pa malce višje gori.

Koča pri Savici, izhodišče

Grem desno


Sončni vzhod ob poti

😍



Varovala ob poti

Pogled proti jugu v smeri Bohinjsko-Tolminskega grebena





Že v Lopučniški dolini

Odsev v Dvojnem jezeru 😍

😍

Koča pri Triglavskih jezerih



😍


Jezero Ledvica, največje Triglavsko jezero

Ledivca še z ozadjem

Poprovec nad Hribaricami

Zeleno jezero

Pogled proti grebenu Špičja

Rjavo jezero

Zasavska koča na Prehodavcih, zadaj gore nad Zadnjico

Visokogorski kraški svet

Kaninske gore levo, nato Bavški Grintovec in grebeni nad Bavšico

Spredaj Zadnjiški Ozebnik, zadaj gore nad Trento, desno Razor

Vrh Zadnje Lope

Mejnik in na njem letnica 1920

Zasavska koča na Prehodavcih



Spet v Lopučniški dolini

Črno jezero


Pogled z vrha Komarče na izhodišče


Pri izviru Savice

Pogled na slap Savica iz strani (sploh ne deluje kot slap hehe 😂)