Bohinjske gore; čudovite, vedno znova :). Tudi tokrat ni bilo nič drugače.
Z Ano sva se v petek odpeljeva do pl. Blato, od tam pa sva nadaljevala po poti proti pl. v Lazu. Sprva zmerno strma, višje pa bolj položna pot naju pripelje do prej omenjene planine, ki leži na slikovitem kraju med vršaci. Nadaljujeva desno proti Lazovškem prevalu. Še preden ga doseževa naju možic povede v levo na dobro stezico. Skalnato- travnata steza naju lepo vodi proti levi v bolj strm svet, kjer pa se obrne navzgor proti grebenu. Počitek na mehkih in suhih travah je obvezen :). Na robu se nama odpre lep pogled naokoli, midva pa nadaljujeva levo proti predvrhu, ki ga označuje večji možic. Sledi malce bolj zoprn spust v škrbino, midva greva kak meter bolj levo. Na oni strani škrbine sledi še nekaj zahtevnih metrov, nato pa nezahtevno vršno sleme. Na Debelem vrhu (2390 m) narediva pavzo. Lep dan imava; uživava v lepotah in že gledava za naprej. Na desni strani vršne gmote se nama odpre prehod naprej. Spust po severnem grebenu je kratek, a zahteven. Morava tudi malce poplezati. Po šodru se spustiva do škrbine, od tam pa nadaljujeva po ali ob slemenu, ki se vleče proti Hribaricam. Iščeva najlažje prehode in možice. Pred Hribaricami zavijeva levo in se vzpenjava po šodru. V nadaljevanju sva prečila Vršake (vzhodni vrh - 2448m, srednji vrh - 2424m, vrh za Koritami - 2422m in južni vrh - 2431m). Pot poteka gor in dol, ves čas po šodru. Iz zadnjega vrha nadaljujeva po grebenu proti Globoki konti, a še prej njo naju možic povede v desno do melišč pod steno. Do markirane poti nimava več daleč. Ko jo doseževa, zavijeva levo in se vzpenjava do sedla Vrata. Po pavzi nadaljujeva proti Zelnarici. Kaj kmalu zavijeva desno in se po skromni stezici vzpenjava proti grebenu, nato pa v desno do Velike Zelnarice (2310 m). Po šodru se spustiva na manjše sedlo, od tam pa slediva markacijam do Male Zelnarice (2320 m). Pogled na jezero Ledvica je nekaj posebnega :). Nadaljujeva s spustom na drugo stran. Oblači se, tudi veter se je okrepil. Hitro sva pod Kopico (2190 m); vzpon do nje je kratek. Nadaljevala sva s spustom in se bližala naslednjemu vrhu. V vpadnici vrha Velike Tičarice (2091 m) (med rušjem na desni in skalami na levi) sva se podala strmo navzgor po travah in skrotju. Možici naju vodijo levo desno čez strm svet proti vrhu. Previdno sestopiva nazaj na markirano pot in nadaljujeva naprej. Na križišču zavijeva desno in kmalu osvojiva še zadnji današnji vrh, to je Mala Tičarica (2071 m). Veter naju hitro prežene z vrha. Spuščala sva se proti pl. Ovčarija, kjer sva zavila levo. Najprej je nekaj vzpona, nato pa se pot prične spuščati proti pl. Dedno polje. Mimo pl. Pri Jezeru sestopava proti izhodišču. Ob zanimivih debatah pot hitro mine. Mislim, da sva si naredila en čudovit dan. Sledila je le še vožnja proti domu.
Razmere: nemarkirane stezice so dobro omožičene. Na nekaj mestih (pod Debelim vrhom in Veliko Tičarico) je teren bolj zahteven in izpostavljen, malce moramo tudi poplezati. Teren je kraški, polno je lukenj vseh vrst. V megli lahko ta teren postane nevaren labirint. Tura je precej dolga.
Hvala Ani za družbo, da sva lahko opravila to turo :)
 |
| Pogled na Debeli vrh |
 |
| Pl. v Lazu |
 |
| Slatna, Kreda in naprej proti Voglom |
 |
| Ogradi |
 |
| Proti Lazovškem prevalu |
 |
| Možic naju povede navzgor |
 |
| Utrinek ob poti |
 |
| Prečenje proti levi |
 |
| Bohinjske in Tolminske gore |
 |
| :) |
 |
| Po levi strani ob grebenu sva sestopila |
 |
| Zanimiv, a tudi nevaren kraški svet |
 |
| Proti Špičju |
 |
| Prehodavci in Zadnjiški Ozebnik |
 |
| Pogled na Zeleno jezero |
 |
| Zadnja dva vrhova Vršakov |
 |
| Blizu sedla Vrata |
 |
| Proti Zelnarici |
 |
| Ledvica |
 |
| Na grebenu Velike in pogled proti Mali Zelnarici |
 |
| :) |
 |
| Pogled proti naslednjim vrhovom |
 |
| Velika Tičarica |
 |
| Strmo pobočje |
 |
| Pogled proti Mali Tičarici |
 |
| Z Male Tičarice |
 |
| Srečanje pri pl. Ovčariji |
 |
| Pl. Dedno polje |
