"Tura za norce in mazohiste" je napisal Jovan v svoji objavi o tem prečenju. Ravno pravšnje za nas torej hehe 😁 😂.
V soboto zjutraj se štirje odpravimo iz vasi Soča po markirani poti proti Bavškemu Grintavcu. Mimo nekdanje vasi Lemovje se pot lepo vije navzgor. Večinoma hodimo po gozdu, ko pa se odpre je razgled čudovit. Brez težav dosežemo Planino nad Sočo, od tam pa po pavzi nadaljujemo med travami navzgor. Skozi pas rušja pridemo v bolj skalnat svet. Nad nami že opazujemo vrh. Po melišču se povzpnemo do krajšega in ne prezahtevnega skalnatega skoka. Bližamo se grebenu in ko ga dosežemo je vrh Bavškega Grintavca (2347 m) na desni zelo blizu. Nekateri vrhovi so v megli, a razgled je kljub temu lep 😀. Po pavzi začnemo s spustom po nezavarovanem in mestoma zelo zahtevnem grebenu v smeri Bavšice. Skala je kar krušljiva. Po kratkem vzponu dosežemo Mali Grintavec (2294 m) in še naprej sledimo obledelim markacijam. Manjši snežišči ob poti ne predstavljata težav. Težave popuščajo, mi pa se spučamo proti Vrhu Brda (2152 m), od tam pa nadaljujemo po zanimivem travnato- skalnatem svetu navzdol. Na mestu, kjer markirana pot zavije desno proti Bavšici, naredimo pavzo. Kmalu nadaljujemo po grebenu in hitro dosežemo Vrh Ruš (1995 m). V nadaljevanju hodimo po grebenu ali kak meter desno (izpostavljeno). Proti Vrhu Leh (1958 m) imamo nekaj opravka z rušjem, a težav ni. Izmenjavajo se oblaki in meglice ter sonce, prav prijetno je. Preko vrha Pri Banderi (1974 m) in Vrha Ovčje planje (1965 m) ni posebnih težav, saj prevladujejo trave, mi smo se držali grebena. Tudi nadaljevanje je brez posebnih težav. Z Vrha Kozje planje zavijemo levo in obvozimo rušje po strmih travah (zahtevno), nato pa nadaljujemo in iščemo prehode med rušjem proti vrhu Špičice (1783 m). Na desni strani opazim prehod navzdol in ugotovim, da so tu (ampak samo tu!) veje celo prežagane, kar je vsekakor pozitivno presenečenje. Sledimo torej preseki navzdol na sedlo (z desne pride stezica iz Bavšice), nato pa se povzpnemo strmo navzgor do manjšega špička v grebenu (vrh naj ne bi imel imena). Tu se začne zanimiv del hehe 😁. S kuclja se spustimo rahlo proti levi navzdol v gosto rušje (na desni je rob stene, na levi pa skalnati skok) po nekakšni gredini. "Ples" po vejah rušja, ki ravno zdaj cveti in je poln cvetnega prahu, da smo vsi zakajeni in rumeni, je eden najbolj zanimivih delov te ture hehe 😁 😂, ampak se borimo. Ni drugega, kot da se močno oklenemo vej in previdno sestopamo. Nadaljujemo po ali tik ob grebenu in spet hodimo po rušju, iščemo si najboljše prehode. Hoditi po vejah rušja sploh ni tako slabo, ampak bolje, da se ti ne vdre v nadstropje nižje 😁. Kar nekaj časa se borimo z rušjem in iščemo prehode, hodimo čez manjše vršiče, dokler le ne dosežemo Ostrega roba (1761 m). Spustimo se rahlo proti desni (ostro desno rob, levo skalnati skoki) skozi gosto rušje (spet "plešemo" po vejah in se smejimo lastnim spretnostim hehe 😁) direktno proti škrbini pod skalnatim vrhom v grebenu. Tam zavijemo levo na soško stran in se spustimo po strmih travah navzdol (zahtevno in strmo, možnost spusta po vrvi). Po levi strani je lažje, da se lahko držiš za rušje. V mokrem nevarnost zdrsa (in tobogana do Soče) velika! Ko dosežemo vznožje teh sten zavijemo desno in prečimo po travah (strmo) ter se povzpnemo proti grebenu. Svinjak (1653 m) je od tu videti tako blizu, a moramo do tja prekoračiti nekaj manjših kucljev in se ves čas boriti z rušjem, zato traja kar nekaj časa. Veseli smo, ko vendarle dosežemo zadnji vrh v tem grebenu. Po pavzi sestopimo po strmi markirani poti proti Kal- Koritnici. Ko jo dosežemo se prepeljemo nazaj do našega izhodišča. Tako smo zaključil to zanimivo in malce drugačno hribovsko pustolovščino 😀.
Razmere: sneg ne povzroča težav. Začetni sestop z Bavškega Grintavca je nezavarovan in zahteven. Od Vrha Ruš do Svinjaka ni poti, svet je travnat ali poraščen z rušjem. Prečenje ima več tehnično (strme trave, strmi sestopi po rušju itd...) in orientacijsko zahtevnih mest (gredina pod neimenovanim špičkom itd...). Tura je dolga in naporna. V mokrem velika nevarnost zdrsa. Ta posebna tura je za tiste, ki imajo radi kosmate (grebene, se razume hehe 😂 😂).
Hvala Jovanu in prijateljici za nekaj koristnih informacij, ki sta jih delila oziroma objavila.
Zahvaljujem se vsem trem sotrpinom za to malce drugačno hribovsko pustolovščino 😀
 |
| Jutro |
 |
| Tam gor gremo ja |
 |
| Lemovje |
 |
| Pl. nad Sočo |
 |
| Skladi. Tu jih je ogromno |
 |
| Skok |
 |
| Na grebenu |
 |
| Bavški Grintavec |
 |
| Kaninske gore |
 |
| Lepo je |
 |
| Naša smer |
 |
| Zahtevno in šodrasto po grebenu |
 |
| Ob poti |
 |
| Pogled na brezpotni del grebena |
 |
| Pri Vrhu Ruš |
 |
| Po grebenu rušje, kak meter desno je ok |
 |
| Neproblematično rušje |
 |
| Pogled naprej |
 |
| Ples po rušju |
 |
| Pogled nazaj |
 |
| Pogled naprej |
 |
| Naša smer sestopa z Vrha Kozje planje |
 |
| Pogled na Ostri rob |
 |
| Gosto, gosto... |
 |
| Pogled naprej |
 |
| Pogled nazaj |
 |
| Naša smer sestopa z neimenovanega špička po gredini, desna ravna gora je Špičica, vmes škrbina |
 |
| Celo na možica smo naleteli |
 |
| Nadaljevanje |
 |
| Ali je za iti po rušju ali pod rušjem? |
 |
| Strme trave |
 |
| Nazaj proti grebenu |
 |
| Pogled nazaj. Ni kaj, lep teren hehe :) |
 |
| Ob poti |
 |
| Na Svinjaku |
 |
| Strm spust |
 |
| Ob poti |
