Zadnje čase sem toliko v dolini Vrat, da moram paziti, da me za to ne bodo obdavčili hehe 😁 😜.
V četrtek zjutraj štartava pri plazu Črlovec. Nemarkirani, a odlično shojeno stezici ni težko slediti. Lepo se vije levo desno, je pa tudi precej bližnjic. Pot ni pretirano strma in se vije skozi gozd, tu in tam se malce odpre. Na višini prb. 1500 m, ko se položi, prideva na prečno pot, kjer zavijeva levo. Kmalu prečiva Veliki Črlovec in nadaljujeva po prečni poti. Kaj kmalu opaziva možice, ki nakazujejo odcep stezice proti Kukovi špici (ta varianta je bolj šodrasta), zato nadaljujeva še nekaj 10 m naprej in tam (spet možici) zavijeva desno po skalno- travnatem pobočju navzgor. Ta stezica je manj šodrasta in zato morda bolj primerna. Po slabih 200 višinskih metrih se združita. Nadaljujeva čez kratek skok v travnato dolino. Meglice skrbijo, da nama ni prevroče. Višje svet postaja bolj skalnat, vse več je šodra. Drživa se bolj desno (stran od melišča), da nama gre lažje. Malce se odpira, a pretiranega razgleda ni. Še krajši skok naju loči od sedla Čez Gulce, kjer pokukava na ono stran v krnico Za Akom. Lepo, divje! 😀 Zavijeva desno in se vzpenjava po vršnem pobočju, ki je bolj šodrasto kot zahtevno. Brez posebnih težav doseževa vrh Kukove špice (2427 m). Oblaki in megla krojita razgled, a naju to pretirano ne moti. Nama vsaj ni bilo vroče 😀. Po pavzi začneva s sestopom po isti poti proti sedlu in dalje navzdol. Kjer se da se malce podričava po meliščih. Nižje izbereva bolj šodrasto varianto do prečne poti, kjer se odločiva, da nadaljujeva desno in poiščeva kakšno drugo stezico za v dolino. Zakaj pa ne? 😜 pot se kmalu začne spuščati. Kar nekaj časa prečiva, nato pa malce izgubiva stezico. Pa jo najdeva, ampak se ta kar nekam izgubi. Kmalu ugotoviva, da sva morda malce zgrešila želeno stezico, a se ne sekirava, ampak se začneva spuščati po gozdnem brezpotju. Malce prečiva v levo in kaj kmalu prideva do ravne linije navzdol (neke vrste gozdarska drča?), ki ji slediva. Sestopava naravnost navzdol do vlake, kateri slediva v levo do hišice v Tileševem Rovtu, kjer stopiva na cesto. Zavijeva levo in do avtomobila imava še manj kot 500 m ceste. Sledi še nekaj ohladitve v prijetni vodi, nato pa pot proti domu.
Razmere: vzpon na Kukovo špico ni ne tehnično ne orientacijsko pretirano zahteven. Pri prečni stezici pa je bolje biti bolj pazljiv kot sva bila midva hehe 😁. Sicer pa sva tudi midva našla dobro linijo za navzdol.
Zahvaljujem se Silviju za to turco 😀
 |
| Malce se odpira |
 |
| Tam gor greva |
 |
| Mali Črlovec |
 |
| Greva levo |
 |
| Veliki Črlovec |
 |
| Tu gor |
 |
| Travnata dolinca |
 |
| Proti sedlu Čez Gulce |
 |
| Krajši skok |
 |
| Na drugo stran |
 |
| Proti vrhu |
 |
| Grapa v Škrnatarici |
 |
| Gore nad Amfiteatrom |
 |
| Kukova špica |
 |
| Greben proti Vrtaškemu Slemenu |
 |
| Murka |
 |
| Po melišču |
 |
| Proti prečni poti |
 |
| Prečna pot |
 |
| Naravnost skozi gozd |
 |
| Že spodaj |
Zdravo, sem redni bralec tvojega bloka. Same odlične ture. Tudi tokrat je tura na Kukovo špico zanimiva. Ko sta bila gor, bi morda lahko s sedla Gulce zavila po melišču in travah pod Škrnatarico in se čez strmo travnato pobočje (ali po strmem žlebu direktno) povzpela še na Škrnatarico (2448 m), nato pa morda nadaljevala po grebenu še na Dovški križ (2531 m). Z vrha D. k. je možno sestopiti mimo Bivaka II ali čez Brinje do mesta, kjer sta sestopila vidva. v bližini bivaka sta še Šplevta 2262 m in troglava Kopica (2202 m). Lep pzdrav. Franci
OdgovoriIzbrišiŽivjo,
Izbrišihvala za kompliment :).
Pred nekaj leti sem že hodil od tu čez Škrnatarico in na Dovški križ, tako, da to poznam, ampak tokrat to ni bilo v planu. Kljub temu vseeno hvala za predlog. Od vseh teh vrhov mi je neznanka še Kopica, ki pa tudi pride enkrat na vrsto.