nedelja, 21. april 2019

Monte Monticello (1362 m) in Cimadors Alto (1639 m) ali fantazija v družbi Karnijskih veljakov - 20.4.2019

V soboto se odpeljeva do Moggio Alto (tudi Moggio di Sopra), kjer parkirava pri cerkvi. Peš se odpraviva skozi vas in iščeva začetek poti 421, ki se začne levo pred začetkom spusta na vzhodnem robu vasi (nekaj metrov naprej informativna tabla). Kar nekaj minut hodiva po cesti, da doseževa prvo markacijo. Strma betonska cesta se vzpenja do hiše, tik pred njo zavijeva levo na ožjo makadamsko cesto, po kateri se vzpenjava kar nekaj časa. Višje naju preseneti odcep desno za Crete da la Mont (816 m). Ta razgleden vrh doseževa v nekaj minutah. Še naprej se vzpenjava po ozki cesti, ki se pri vikendu konča. Naprej slediva stezi. Kmalu se v desno odcepi pot proti 418, midva zavijeva levo. Še malo vzpona nato pa prečiva pobočje proti levi (mestoma izpostavljeno). Kmalu sva na križišču, kjer zavijeva desno (smer Monticello). Hitro sva spet na razpotju (tabla na tleh, trakovi na drevesu). Zavijeva desno in hitro doseževa razgledni greben Creste delle Betule. Po njem nadaljujeva preko večih kucljev vse do križa na vrhu Monte Monticello (1362 m). Naokoli se bohotijo velikani (Zuc, Grauzaria, Sernio itd...). Fantazija (to besedo sem na tej turi uporabil ničkolikokrat:)). Po pavzi se spustiva po položni stezi do spodnjega križišča, od tam pa nadaljujeva s spustom po zelo prijetni poti proti škrbini La Forca. Ko jo doseževa zavijeva desno (pot 420). Malo vzpona in malo spusta je pred nama. Ko doseževa travnike sva na robu vasice Borgo di Mezzo (Srednja vas - majhna vasica z zanimivo cesto in stilom). Zavijeva levo, po nekaj metrih naju tabla usmeri desno po poti 418a. Pot se zmerno strmo vzpenja.  Višje se položi in preči proti levi. Ko se odpre zagledava planino Casera Cimadors, ki je zgledno urejena (danes naj bi bilo to zavetišče). Zavijeva desno in nadaljujeva strmeje navzgor skozi gozd. Na manjšem sedelcu zavijeva levo (naprej pot proti Grauzarii) in skozi rušje doseževa zelo razgleden vrh. Wau! :) skoraj bi se lahko dotaknila Sernia in Grauzarie!!! Fantazija. Sledi pavza za hrano, razgledovanje, slikanje itd... Krasen dan imava, vidiva daleč naokoli. Eden bolj impozantnih je seveda Čukec (Zuc Dal Bor) s svojo pokončno obliko hehe :). Kar še bi bila na vrhu, a treba je sestopiti. Do vasice Borgo di Mezzo sestopiva po isti poti. Tam zavijeva desno in se povzpneva še do ene zanimive vasice, to je Morolz. Za njo pa sledi spust po cesti, ki je široka samo za en avto. Prečkava več grap in opazujeva tolmunčke, ki kar vabijo. Do Moggesse di La se spuščava (ceste je za cca. 3-4 km). Zanimive vasice, ki še imajo nekaj prebivalcev. Tam zavijeva levo in nadaljujeva po zanimivi poti. Ob poti opaziva slap pod nama. Na oni strani potoka sledi krajši vzpon do vasice Moggessa di Qua. Nekaj hiš je obnovljenih, nekatere pa so ostale take, kot jih je "naredil" potres leta 1976. Čakal naju je še položen, a ne ravno kratek vzpon čez manjše sedlo, kjer sva pokukala na ono stran proti izhodišču. Sledil je še spust, sprva po poti, nižje pa po cesti vse do izhodišča. Vmes se nama je odprl lep pogled na glavni greben Rezijanke (Alta Via Resiana) Za piko na i pa je sledil še postanek v Reziji pri Taveliki vodi. Fantazija :).

Razmere: poti so kopne in markirane. Pod Monticellom je pot mestoma izpostavljena. Dobro je imeti s seboj zemljevid. Celoten krog je kar dolg (slabih 25 km in čez 2000 višincev), lahko se ga skrajša. Izlet v te kraje močno priporočam.

Zahvala gre bratu za odličen izbor ture, slike in družbo, "bagiju" s portala hribi.net pa za idejo ob njegovi objavi :)

Tu se začne strma betonska cesta



Zavijeva desno na vrh


Razgled kot se spodobi 

Moggio

Greva levo



Najina smer





Čukec

Kdor ima dobro oko bo lahko videl bivak Feruglio

Najin naslednji cilj v ospredju, zadaj pa Sernio

Sernio in Grauzaria z vrha Monticella


Borgo di Mezzo



Tu je bil požar

Nekoč planina, danes zavetišče/ bivak

Simeone


Zahodne Julijske Alpe, Kaninske gore

:)

Grauzario bi lahko skoraj pobožal

Cesta za en avto in nič več

Morolz

Ob poti

Slap pod nama



Moggessa di Qua


Eden zadnjih vzponov


Glavni greben Rezijanke; lani osvojena :)

Na koncu (ali pa začetku) poti

ponedeljek, 15. april 2019

V raziskovanju Hrušice - 14.4.2019

V nedeljo dopoldne me preseneti povabilo na potepanje nad Podkrajem. Tako se trije odpeljemo do omenjene vasi. Tam se usmerimo po markirani poti navzgor. Hitro smo na razcepu poti, kjer zavijemo levo (smer Križna gora). Burja nosi snežinke okoli nas, precej mrzlo je. Nekaj časa hodimo po travnatem kolovozu, višje gremo v gozd. Sledi strmejši vzpon in kmalu smo spet na razpotju; zavijemo levo v smeri Križne gore. Proti vrhu se nekoliko strmeje vzpenjamo. Strmina popusti šele na vrhu Križne gore (1168 m), kjer so žig, klopce in razgledni stolp. Zaradi vetra naredimo zelo kratko pavzo, nato pa nadaljujemo po markirani poti. Ob poti se povzpnemo do Školja, nato pa sledimo markacijam do kolovoza, kjer zavijemo desno in se vzpenjamo po njem še dobrih 5 minut do cerkvice Svetega Duha. Po kratki pavzi nadaljujemo po kolovozu, ki se rahlo spušča. Sprva so še markacije, nato pa jih na cesti spodaj zmanjka. Iščemo gor in dol. Markacij ni, zato se spustimo do spodnje potke in po njej prečimo daleč v vzhodu. Upamo, da bi ulovili vsaj markirano pot proti Javorniku. Nekaj časa iščemo po travnikih, a gosta megla in veter nas prepričata, da prenehamo z iskanjem in se vrnemo slabe pol ure nazaj do Svetega Duha. Vmes še na hitro nekaj pojemo. Od cerkvice se (tako kot prej) spustimo po kolovozu in smo še bolj pozorni. Nad cesto se na levo odcepi stezica (markacije se od tu ne vidi, saj je le na drugi strani drevesa; taka situacija se še ponovi). Od tu naprej se precej lovimo in iščemo markacije. Nekje so, pa jih spet ni, nagaja nam tudi slaba vidljivost. Pot gre večinoma po manjšem grebenu preko polomljenega drevja. Na čistini spet iščemo markacije; najdemo jih malce v levo in sledi strmejši vzpon proti naslednjemu vrhu. Ko se odpre dosežemo Srednjo goro (1275 m). Veseli smo, da smo jo dosegli. Nadaljujemo po kolovozu in skromni stezici. Nekaj časa ji sledimo, nato pa se spet malce lovimo. Preden pride pot na travnati rob, kjer se odpre pogled moramo zaviti levo in iskati markacije naprej. Dosežemo kolovoz, kjer nas puščica kmalu usmeri levo do znamenja. Tu spet iščemo markacije, ki so tu kar daleč narazen. Najdemo jo več 10 m višje na kolovozu, ki se strmeje vzpenja. Nekaj minut vzpona in dosežemo anteno na Streliškem vrhu (1265 m). Po kratki pavzi se spuščamo proti vzhodu. Malo se iščemo, a kar hitro pridemo do jase, kjer dosežemo SPP proti Javorniku. Juhu!!! :) prišli smo na bolje markirano pot. Tej poti sledimo sprva malce navzdol, nato pa navzgor do ceste, kjer kmalu zavijemo levo in ji sledimo proti Javorniku. Pred kočo zavijemo levo in se vzpenjamo proti vrhu. Stolp na Javorniku (1240 m) zgleda takšen, kot kdaj pozimi, ko veter nanj nanese sneg. Zaradi hladnega vremena hitro sestopimo nazaj do Pirnatove koče na Javorniku, od tam pa po kratki pavzi nazaj po markirani poti (SPP) do Podkraja. Večjih težav z markacijami tu ni, tudi v megli ne. Hodimo po gozdu, cesti, nižje po po kolovozu. Tik nad izhodiščem pridemo do razpotja, kjer smo dopoldne skrenili v drugo smer. Do avta ni bilo več daleč. Vrnemo se nazaj proti domu.

Razmere: poti so markirane; od Sv. Duha do stika s SPP smo se mestoma precej lovili; delno je bila to posledica goste megle, ampak večkrat smo opazili, da so bile markacije le na nasprotni strani dreves, zato se jih s te strani ne vidi, kar seveda otežuje delo planincem. Kakšna puščica ali tabla bi prišla zelo prav. Del poti je precej zasut s podrtim drevjem.

Hvala obema sotrpinoma za to zanimivo hribovsko pustolovščino :)

Podkraj

Naša smer

Veter nosi snežinke...


Podkraj





Precej zimsko


:)


Srednja gora


Priključimo se na SPP

Gremo še na Javornik

Polno čemaža ob cesti proti Javorniku

Stolp na Javorniku



Ob poti

Na Primorskem se jasni