PrimožGrahelj's blog: marec 2023

Po petkovi zimski turi sem si v soboto izbral nekaj kopnega. Izbral sem si kraje, kjer še nisem bil in sem tako malce raziskoval naokoli 😀. In imel sem kaj videti! 😍 😀
V soboto zjutraj sem štartal z roba vasi Kočna. Vzpel sem se po markirani poti v smeri Mežakle. Kmalu se v desno odcepi pot k Poljanski Babi (889 m). To je kamniti osamelec, visok nekaj metrov, na katerega se lahko tudi spleza, kar pa je zelo zahtevno. Vrnem se do križišča in nadaljujem svoj potep. Višje gori prečim v levo in kaj kmalu se odpre. Lepi razgledi na robu me zaustavijo za nekaj trenutkov 😍. Kmalu dosežem planino Obranica, od tam pa nadaljujem v smeri snežne jame. V okolici nje je še nekaj snega. Markacije me vodijo navzgor in kmalu sem pri naslednjih informativnih tablah, tokrat piše o meteoritu, ki je padel na to območje. Nekaj metrov stran je najvišja točka Planskega vrha (1299 m). Nadaljeval sem po markrani poti rahlo navzdol. Tudi tu je bilo še nekaj zmerno trdega snega, zato sem bil bolj previden. Mimo naravnega mostu dosežem škrbino in nadaljujem do bližnjega oddajnika, kjer je lepa razgledna točka. Kakšen pogled na Jesenice z okolico in gore nad njimi! 😍 😀 res so dobro to naredili. Tu sem imel pavzo za malico in razgledovanje. Nadaljeval sem po markirani poti in kmalu zavil desno do bližnje Partizanske bolnice. Še naprej sem sledil markacijam do Zakopa, kjer je bilo konec pohajkovanja po planoti. Sestopil sem po markirani poti proti Jesenicam. Ko dosežem rob mesta zavijem desno po cesti, ki gre en čas ob avtocesti, nato pa se spustim po poti nazaj v mesto in hodim po strašno dolgi ulici, ki ji kar ni konca 😂. Višje zavijem desno in krenem čez železniško progo malce po svoje. Uspem najti stezico, po kateri dosežem izhodišče. S to stezico sem si prikrajšal kak kilometer ali dva ceste. Krasen potep po vzhodnem delu Mežakle 😀.
A to še ni bilo vse za danes. Imel sem namreč še nekaj časa in energije, zato sem se odločil, da grem še na krajše raziskovanje. Za ta vrh do lanske jeseni sploh še nisem slišal, dokler mi ni o tem govorila lokalna vodička, ki te kraje dobro pozna (hvaležen sem za vse informacije glede tega 😀). Slišati je bilo zanimivo in ker rad raziskujem, sem se odločil, da grem enkrat to pogledat tudi sam. Tako sem začel na robu vasi Potoki. V vasi zavijem levo in nato kamlu desno v gozd. Steza kmalu prečka potok in preči v rahlem vzponu proti levi (zahodna smer). Na robu, kjer stoji daljnovod in se odpre lep pogled na del Gorenjske, zavijem desno strmo navzgor proti gozdu in po manjšem grebenu proti vrhu. Strmina ne popusti prav do vrha Gradišča nad Sotesko (724 ali 740 m - odvisno, kam pogledaš 😀), kjer je nekaj ostankov nekdanjega obzidja. Malce se razgledam naokoli in tako sem odkril nekaj stezic, ostankov in dobrih prehodov v različne smeri. Nisem si vzel dovolj časa, da bi vse prej omenjeno podrobno raziskal, a to morda storim naslednjič. Ko končam z raziskovanjem se vrnem do izhodišča.
Vsekakor zanimiv raziskovalno - pohodniški dan, kjer je kaj za videti 😀.

Razmere: na najvišjih delih Mežakle je bilo nekaj zmerno trdega snega. Pot je markirana in lepo urejena. Na Gradišče vodi neoznačena stezica, ki jo niti ni težko najti.