PrimožGrahelj's blog: Mala Martuljška Ponca (2502 m)

Spet je prišel čas, da kakšno "ušpičimo" 😁.
V četrtek zjutraj se trije podamo iz Gozda- Martuljka v smeri Martuljških slapov. Gore Martuljkove skupine so že obarvane v jutranje barve, čudovito je 😍. Vzpenjamo se po kolovozu vse do križišča, kjer zavijemo desno v smeri Bivaka in krnice Pod Špikom. Gozdna pot se kar nekaj časa zmerno vzpenja, višje pa pridemo na odprto. Nahajamo se pod divjimi stenami okoliških vrhov. Kakšna huda scena! 😀 zavijemo desno do bivaka, kjer nam prijazna oskrbnica razkaže notranjost. Lepo urejeno, pa še lokacija je vrhunska. Vrnemo se nekaj minut nazaj na prodišča, pri možicu pa skrenemo izven markirane poti. Pod stenami že vidimo našo stezico, ki vodi levo proti Kotlom. Zmerno strma steza je dobro vidna, tudi možicev je dovolj. Zavijemo desno in že smo na robu Spodnjega Kotla. Nadaljujemo levo po šodru in travah proti borovcem. Pred koncem melišča na levi najdemo skok, ki nas povede stopnjo višje. Proti desni je bolj zahtevno, kak meter v levo pa je bilo lažje. Malce borbe z rušjem in spet sledimo solidni stezici proti steni, nato pa po manjši gredini v desno. Višje na robu nas obsije sonce, nahajamo se na robu Srednjega Kotla. Po kratki pavzi zavijemo desno in sledimo stezici, ali pa iščemo še kak meter sence hehe 😜. Vzpenjamo se po levi strani doline navzgor. Za robom se odpre pogled naprej, prikažejo pa se nam tudi Ponce, Oltar, Široka Peč itd... Kmalu skrenemo desno na bližnji vrh Na Pečeh (2039 m), pod njim pa je čas za nekaj pavze. Nadaljujemo levo od melišč po skalah navzgor do mesta, kjer se nam z leve priključi stezica iz krnice Za Akom. Nadaljujemo po stezici, ki vodi po peščenem hrbtu. Pred seboj že vidimo zelo zanimivo (beri krušljivo) grapo, ki vodi proti škrbini. Vzpenjamo se po desni strani ob grapi. Zadnji del pod škrbino opravimo po sami grapi. Celoten vršni del je zelo krušjiv in neprijeten. Na škrbini pogledamo na drugo stran v še eno "grdo" krušljivo grapo 😂. Zavijemo desno in splezamo čez prvi skok rahlo proti levi (I, morda I-II). Vršno pobočje gore je krušljivo, a lažje. Mestoma izpostavljeni poti sledimo rahlo v desno (možici) do vrha Male Martuljške Ponce (2502 m), kjer je komaj prostora za vse tri hkrati. Razgled je dnevu primeren - čudovit 😀. Malce se razgledamo in uživamo, nato pa previdno sestopimo proti škrbini in dalje ob grapi. Nižje na meliščih si privoščimo malce pavze, nato pa skrenemo desno v smeri Treh Macesnov. Na začetku nas vodim kar malce po svoje (da je bolj zanimivo hehe 😁 😁), nato pa se spustimo do skromne stezice in po njej proti stenam Široke Peči. Prečenje planjav šodra je kar zanimiva stvar. Proti levi se spuščamo do Treh Macesnov, ki je kot kakšna oaza sredi beline sten in šodra. Nadaljujemo s spustom proti desni po skalovju in preko manjšega potoka navzdol (zahtevno in šodrasto). Kmalu se nam odkrije prehod proti levi, kjer spet prečkamo potok in prispemo na manjši greben, po katerem sestopamo. Stezici sledimo med borovci proti strugi. Na spodnjem koncu struge zavijemo levo in se povzpnemo do poti, po kateri smo hitro pri bivaku Za Akom. Še nekaj pavze, nato pa sestopimo po markirani in mestoma zahtevni poti proti dolini. Nižje zavijemo desno, da gremo mimo spodnjega slapu. Kaj kmalu smo spodaj na ravnini in do izhodišča ni več daleč. Privoščimo si nekaj ohladitve v jezeru Jasna in sladoled. Tako smo na lep in umirjen način zaključili ta lep dan. Čakala me je le še vožna proti domu.

Razmere: sneg v grapi ne predstavlja težav, saj ga lahko obhodimo po desni. Grapa je zelo krušljiva. Vršni skok je kratek, a ni ravno lahek (I, morda I-II). Možicev je dovolj, stezice pa so tudi solidno shojene. Celoten vršni del je razbit in krušljiv.

Zahvaljujem se Zali in Silvestru za turo in vse, kar je še prišlo zraven 😀. Dobro smo jo "ušpičili" 😂.