petek, 13. november 2015

Lep krog po čudovitih Bohinjskih gorah - 12.11.2015

V četrtek sva se z Gašperjem odpravila v Bohinjske gore, ki so po mojem mnenju ene najlepših pri nas. Štart iz pl. Blato ob 7:30. Do pl. Laz sva se ogrela po lepi gozdni poti. Planina leži na idiličnem kraju med vršaci. Tu zagledava prvi cilj: Debeli vrh. Ker je hladno, hitro nadaljujeva proti Lazovškem prevalu, kjer zavijeva levo na nemarkirano pot. Pot je spretno speljana po strmem travnato-skalnem pobočju. Sonce pošteno žge, midva pa se hitro bližava vzhodnemu predvrhu. Tu se odpre pogled na ostale gore. Res lepo. Spust v škrbino je zahteven, na drugi strani pa se povzpneva na Debeli vrh (2390m), kjer narediva prvo pavzo. Po malici malo preučiva nadaljnjo pot in nato nadaljujeva rahlo desno na rob, kjer na vrh pripelje severni greben. Previdno sestopava po grebenu, nižje pa zavijeva levo in sestopava po skrotju in žlebovih vse do sedelca (zahtevno). Najino smer sestopa sem vrisal na sliko. Vse naokoli je sam visokogorski kras, poln lukenj, brezen, žlebičev itd. Samo na Kaninskih podih je še huje. Nadaljujeva po sledeh poti, ki se drži blizu slemena, levo in desno so same kotanje. Pred očmi sva imela vrhove, ki so že čakali na naju. Sledilo je prečenje Vršakov (vzhodni vrh - 2448m, srednji vrh - 2424m, vrh za Koritami - 2422m in južni vrh - 2431m). Tu je povsod sam šodr, zato je vzpon kar zoprn. Na vzhodnem vrhu narediva pavzo in občudujeva fantastičen razgled na Julijce. Redko doživiš tak razgled, ob katerem ti kar zmanjka besed :). Nadaljujeva naprej, malo navzdol, nato pa spet malo navzgor po šodru čez drugi in tretji vrh vse do zadnjega, južnega vrha. Tam spet malo počivava. Odločiva se, da ne bova končala s tem vrhom. V upanju, da bova našla prehod proti Voglom nadaljujeva naprej po grebenu, ki se začne spuščati. Pred robom zagledam možica na desni. Slediva skromni stezici, ki zavije desno na melišča nad Globoko konto in preči pod steno. Najino smer sem vrisal v sliko. Prečiva do markirane poti, kateri slediva do sedla Vrata. Malo popijeva, nato pa nadaljujeva na Zadnji Vogel (2327m), ki je blizu. Sledi nekoliko daljša pavza. Malo leživa v travi, nato pa nadaljujeva po slemenu. Po več krajših spustih in vzponih prideva na Srednji Vogel (2226m), podobno pa je tudi do zadnjega Vogla (2181m). Tu je spet vse več mehkih trav. Pot do tu pa je večinoma lahka in zelo razgledna. Sledil je bolj strm spust po kar zoprnem terenu. Na sedlu se odločiva, da greva še naprej, dokler ne zmanjka vrhov. No ja, ostala sta še dva. Slatno (2077m) doseževa v 5 minutah po travah. Po krajšem spustu prideva do vrha grape med Slatno in Kredo (2025m), katero doseževa v naslednjih 5 minutah. Zmanjkalo je vrhov :), zato sva se odločila za sestop. Prečiva pod Slatno do nemarkirane steze, po njej se spustiva na markirano pot po dolini Za Kopico. Še nekaj spusta in že sva na pl. Dedno Polje. Po že znani poti mimo pl. Pri Jezeru sva v 45 minutah pri avtu. Kasneje sem videl, da sva ubistvu prehodila vse vrhove nad Globoko konto, da sva jo obkrožila. Enkrat drugič pa še prav v samo konto.

Zahtevnost: zelo zahtevno brezpotje. Nekajkrat moramo malo poplezati. Večji del poti je zgledno označen z možici, tako, da v lepem vremenu težav ne bi smelo biti.

Hvala Gašperju za fino turo in tako lep dan, ki bo ostal dolgo v glavi :)




Debeli vrh

Pl. Laz, zadaj Kreda in Slatna



Možicev dovolj

Gams

Njihova sezona se končuje



Uau!

Pod grebenom


Debeli vrh z predvrha


Spust v škrbino


Nazaj navzgor

BG, zadaj Poliški Špiki

Kraški svet





Najina smer sestopa



Visokogorski kras

Kam naprej?

Jalovec in Mangart

Pelci :)

Daleč spodaj pa Bovec

Vzhodni vrh Vršakov

Prehodavci

Malo ledvičke pa le vidiva

Vršaki, južni vrh



Nad Globoko konto

Sestop z Vršakov

Užitek
Sedlo Vrata

Vzpon na Zadnji Vogel

Smer sestopa z južnega Vršaka



Po slemenu naprej

Slatna in Kreda


Grapa

Tu pridemo na markirano pot, pogled nazaj

Pl. Dedno Polje
Kar lep krog sva naredila. 

nedelja, 08. november 2015

Zajeda v Tolminskem Migovcu (1881m) - 7.11.2015

Želel sem si, da bi tudi letos splezal (vsaj) eno smer v hribih. Želja se mi je uresničila v soboto. Dogovoriva se z legendarnim Danijem Felcem.
V soboto ob 7:00 smo se trije odpravili do Tolminskih Raven. Odšli smo po lepi gozdni poti proti planini Kal. Hitro smo dosegli sonce, postalo je zelo prijetno. Ko zagledaš planino misliš, da si v raju, saj je tam gori res tako lepo. Po kratki pavzi nadaljujemo po prečni poti proti planini Razor, a le do grape, ki vodi proti steni. Tu zavijemo levo in se vzpenjamo po grušču navzgor. Vmes moramo tudi malo poplezati (I-II). Na vrhu grape zavijemo levo in prečimo nekaj metrov, dokler se nam ne odpre prehod na razgledni pomol pod steno. Tu je bil vstop v našo smer - Zajeda IV, cca. 100m. Pred vstopom smo pomalicali in si malo odpočili. Nato pa je sledilo še opremljanje in kvačkanje s cvilingom. Gašper je šel naprej, vmes jaz, ki sem najmanj izkušen, za mano pa Dani. Hitro se smer postavi kar konkretno pokonci. Ko pride Gašper pod zajedo, naredi štant, potem pa se jaz poženem v robe. Tu še ni bilo tako težko. Sledi mi Dani. Po kratki pavzi Gašper nadaljuje v Zajedo, ki gre nekaj metrov navpično navzgor, nad tem delom pa visi skala, zato smo se malo tlačili. Kar zahtevno, a smo zmogli brez večjih težav. Nad tem delom smo spet štantali. Do tu smo se že dobro ogreli. Nato pa nadaljevanje zajede, ki je bil detajl ture. Ozko, zelo pokonci in z zelo slabimi oprimki. Že Gašper kar nekaj časa išče možne oprimke in razpoke za varovanje (frendi, jebice), tudi midva z Danijem sva imela kar nekaj težav. Problem je bil tudi ta, da je bila zajeda preozka, da bi šel skozi, levo in desno nad zajedo pa so bili zelo slabi oprimki. Tik pred vrhom zajede je Gašper zaradi slabih oprimkov zavil v desno na manjši grebenček, a tudi ta varianta je bila vse prej kot lahka. Da pa ne bi bilo prelahko sem se udaril v kost na komolcu in takoj sem imel take mravljince v roki, da sem moral malo počiti. Imel sem slabo stojišče, zato sem moral hitro nadaljevati, saj so roke vse bolj bolele. Na srečo sem hitro našel dobra oprimka, kajti še nekaj sekund in moral bi se spustiti zaradi bolečine. Še nekaj zahtevnih metrov nato pa prihod na štant. Tudi Dani je imel nekaj težav, a je uspešno prišel do naju. Sledilo je še zadnjih 30 metrov do vrha smeri. Gašper gre naprej, ko naredi zadnji štant grem za njim. Po nekaj metrih zavijem levo in nato ob ploščah v desno. Skala je razpokana, a na probo deluje dovolj trdna. Ko jo dobro zagrabim pa se kar naenkrat odlomi cela skala (slab meter velika). Odletim kakšen meter nazaj v ruševje, pulz naraste. Imel sem dvojno srečo; da me je podrgnila le po roki in zletela mimo telesa oz. nog, še večja sreča pa je bila ta, da je bilo to nekaj metrov levo in Dani ni bil v nevarnosti. Zadiham, nato pa previdno nadaljujem v desno do vponke, nato pa levo do Gašperja. Dani je bil hitro za mano. Nisem mogel verjeti, da smo za teh dobrih 100m smeri porabil 3ure in  pol!! Ampak tako je, ko plezaš počasi, iščeš oprimke in razpoke za varovala, poleg tega pa smo bili v navezi trije. V nekaj minutah smo dosegli vrh Migovca, po kratki pavzi pa smo hitro začeli sestopati po lepi mulatjeri do planine Kal, od tam pa nazaj do avta. Vmes smo opazovali, kako sonce zahaja in kako so se lepe rdečo-oranžne barve razlile nad hribi. Tik pred temo smo prišli na izhodišče.

Zahtevnost: IV, cca. 100m. Smo se strinjali, da je to kar težka smer kot za oceno IV. Oprimki v zgornjem delu zajede slabi, drugje bolje. Skala večinoma dobra (večinoma!!!) :)

Hvala obema za lepo plezalno izkušnjo :).


Naš cilj

Škrbinska plošča





Pl. Kal

Krnsko pogorje

Grušnica

Tolminske Ravne

Po grapi

Šudr

Pod pomolom

Začetek smeri

Potek prvega dela smeri

Dani gre v akcijo

Tudi zame se je začelo






Navpično proti skali

In nad njo

Žabiški Kuk, Vogel, preval Globoko

Že nad skalo





Gužva na štantu

Najtežji del

Desno iz zajede



Zgornji del smeri. Z rdečo označeno mesto, kjer sem odlomil skalo


Vrh smeri
Vrh





Gasilska


Počasi zahaja





Zelo lepo