PrimožGrahelj's blog: Nočna tura po grebenu Košute ob skoraj polni luni

Začela sva malo po 22.uri na parkirišču pod planino Spodnja Dolga njiva. Vzpenjala sva se po kolovozu in po stezi. Še pred omenjeno planino sva zavila levo v smeri Kofc. Po kakih 10 minutah zavijeva desno v smeri Košutnikovega turna. Sprva sva bila še v gozdu, a se je kaj kmalu začelo odpirati. Luna nama je svetila, večkrat sva se ozirala proti njej 😀 ob zanimivih debatah sva dobro napredovala in se bližala grebenu. Teren je bil vse bolj skalnat. Ko doseževa vršni greben zavijeva desno in nadaljujeva. Vmes je potrebno tudi malce poplezati po bolj strmem terenu. Šodrast teren je vse do vrha Košutnikovega turna (2133 m), kjer se nama odpre na tisoče lučk, ki svetijo v dolini. Pogled je bil res lep, da ne govorim o luni, ki nama ves čas sveti 😍. Vrneva se nazaj do škrbine zahodno od vrha in nadaljujeva naprej po grebenu. Teren je spet zahtevnejši, v pomoč nama je nekaj jeklenic. Prav veliko ravnine tu gori ni, pot se vzpenja ali pa spušča. Pred nama je prečenje Macesja, ki ima več vrhov. Tu je teren še precej skalnat in mestoma zahteven, nato pa je vse več trav, težave pa pojenjajo. Vmes srečava še eno žabo, pajka, metulja in kar nekaj gamsov 😀 sledil je vzpon na Užnik (2080 m ali kak meter manj, odvisno kam pogledaš 😎😎), nato pa spust na drugo stran proti škrbini Hude jame, kjer se teren spet obrne navzgor. Nadaljujeva na Visoki vrh (2044 m) in dalje proti zahodu. Vsake toliko se na kratko ustaviva in se zazreva naokoli. Kljub temi imava kaj videti 😀 res je taka tura malce drugačno doživetje. V nadaljevanju prečiva še Klado (1955 m) in Pungrat (2025 m), nato pa se teren obrne bolj navzdol. Spuščava se proti najnižji točki v grebenu Košute, to je Škrbina (1869 m). Takoj nad njo se povzpneva na Vetrnik (1890 m), nato pa slediva markirani poti navzgor. Malce se nama je že poznala neprespana noč, a nama je šlo vseeno dobro od nog, tudi počutila sva se ok. Luna je bila vse bolj oranžne barve in počasi se je spuščala proti obzorju. Pod vrhom Kladiva (2094 m) je še nekaj jeklenic. Navdušena sva bila, ko sva stremela v zahajajočo luno 😍 bilo je tako mirno, tako prijetno, skratka, zelo lepo. Pa še kakšnega mraza ni bilo. Počakala sva, da je zašla, nato pa nadaljevala naprej. Najprej sva se spustila in nato prečila pod Malim Kladivom. Za nama se je obzorje že barvalo v bolj oranžne odtenke 😀 ta svetloba pred vzhodom ali pa po zahodu sonca me res "poboža" 😍. Preko Malega turna (1937 m) in Kofce gore (1967 m) sva hitro. Imela sva ga pred seboj in do njega naju je čakal le še en vzpon - govorim o Velikem vrhu v grebenu Košute (2088 m), ki ga doseževa približno 5 minut pred sončnih vzhodom. Ni kaj dodati, kako se nama je to izšlo 😀 zdaj je bil spet čas za občudovanje teh silnih lepot, ko se prebuja dan. V teh urah sva doživela pravi šov narave, kot se večkrat izrazim 😀 Še nekaj pavze, nato pa sva se počasi odpravila proti dolini. Sestopila sva po markirani poti proti Domu na Kofcah, kjer sva si vzela nekaj pavze, da sva malce posedela. Nadaljevala sva v smeri Kala in Tržiča, sprva po cesti, nato pa po stezi. Počasi, a vztrajno sva se spuščala. Na sedlu Kal zavijeva levo in nadaljujeva s sestopom po travniku, nižje pa po strmem kolovozu, ki naju pripelje do zaselka Dolina, kjer sva imela enega izmed avtomobilov. Lepa, a kar dolga dogodivščina je bila tole 😀.

Razmere: od Košutnikovega turna do Macesja in pod Kladivom je nekaj zahtevnejših mest, kjer so tudi jeklenice. Ta del je tudi bolj skalnat, sicer pa je greben dokaj travnat. Tura po grebenu je zanimiva, razgibana in še kar dolga. V kolikor ni možnosti za logistiko... Je pa še daljše vse skupaj.

Zahvaljujem se Renati za tole zanimivo nočno dogodivščino 😀