PrimožGrahelj's blog: Nad Kuhinjo špica (2266 m)

Lepa sobota je že zjutraj "napolnila" dolino Vrat. Midva sva začela po cesti do Turkovega rovta, kjer prečiva Bistrico in nadaljujeva po široki gozdni poti. Kaj kmalu zavijeva levo na dobro shojeno stezo, ki se vije v ključih navzgor. Skozi pas ruševja doseževa obširna melišča. Nadaljujeva po stezici, ki se zmerno vzpenja po šodru. Gore naokoli žarijo in se svetijo 😀. Prečiva v levo in nadaljujeva po strmem melišču. Vzpon je bil precej naporen. Po pavzi nadaljujeva proti manjšemu skalnatemu skoku, ki ga obideva po levi strani (možici). Odpre se nama pogled navzgor po dolini Za Cmirom do njenega konca pod Begunjskim vrhom. Tu zavijeva desno in začneva brezpotno dogodivščino. Pomagala sva si z opisom, ki sta ga pred mnogimi leti napisala Marijana & Marko (hvala 😀, nama je prišlo prav). Nad nama je Cmir, proti desni pa vidiva tudi najin cilj. Najprej se vzpenjava po strmem skrotju in skalah rahlo proti desni (I) do pasu rušja in ob njem na rob. V rahlem vzponu prečiva proti desni po skalnato- travnatem svetu. Na robu najdeva dober prehod dalje proti desni do naslednjega roba (šodr, mesta I). Tu prideva do tiste pregrade, ki jo omenjata M & M v svojem opisu. Hitro pogledam čez in najdem (kot sva kasneje ugotovila) enega izmed najlažjih prehodov naprej (višina cca. 2200 m, postavila sva tudi možic). Splezava nekaj metrov navzdol (I-II) ob rušju do melišča. Prečiva melišče in se vzpenjava rahlo proti levi po travah in šodru do gladkih plošč na grebenu. Najprej greva na levi, malce višji vrh. Do njega naju čaka nekaj 10 metrov zelo krušljivega sveta (I-II). Vrneva se nazaj do gladkih plošč, tam pa zavijeva levo in po lažjem svetu doseževa možic na vrhu Nad Kuhinjo špice (2266 m). Razgled je bil čudovit, nebo pa jasno in brez oblačka. Le sunki vetra niso bili prijetni, posebno ne pri hoji po zahtevnem terenu. Vzameva si čas in se malce razgledava ter uživava 😀. Previdno se vrneva nazaj po isti poti. Vmes sva postavila nekaj možicev na mestih, kjer se nama je zdelo to smiselno. Strinjala sva se, da sva našla res dobre in ne preveč zahtevne prehode. Ko sva spet na stezici v dolini Za Cmirom si vzameva nekaj pavze, nato pa nadaljujeva navzgor proti zatrepu doline. Stezica naju lepo pripelje do markirane poti pod steno Begunjskega vrha, kjer zavijeva levo in slediva poti do Doma Valentina Staniča, tam pa zavijeva desno v smeri Vrat. Kar malce na smeh mi gre, ko pogledam proti Triglavu. Od vrha pa skoraj do Kredarice je bilo več dolgih kolon ljudi. Česa takega še nisem videl, ampak bila je lepa sobota, kaj drugega niti ni bilo za pričakovati. Ko se združiva s potjo iz Kredarice srečava kar nekaj ljudi, ki večinoma izberejo pot Čez Prag, kar nama kar ustreza, saj zavijeva na Tominškovo. Pot je zahtevna, na več mestih tudi zavarovana in šodrasta. Nekaj časa pot bolj ali manj preči, nato pa se začne strmeje spuščati proti dolini. Tudi nižje v gozdu je pot precej strma. Kar nekaj časa se spuščava, da doseževa dolino, nato pa kreneva mimo Aljaževega doma do izhodišča. Privoščila sva si krajšo ohladitev v Bistrici, nato pa sva se vračala proti domu.

Razmere: steza po dolini za Cmirom je dobro vidna. Vzpon do Nad Kuhinjo špice je zelo zahtevno brezpotje z nekaj mesti I-II. Šodra je tudi tu dovolj hehe 😂. Bolj ali manj sva ves čas v rahlem vzponu prečila proti desni in našla zelo dobre prehode. Hitro se lahko zaide v zahtevnejši svet, kjer brez plezanja ne bo šlo. Postavila sva tudi nekaj možicev za orientacijo.

Zahvaljujem se Ani za družbo na tej turi 😀